Mini gozdiček Miyawaki

Vzpostavljanje hitrorastočega, sonaravnega mini gozdička v urbanem okolju, po metodi Miyawaki 

Organizacija za participatorno družbo in Iniciativa mestni zbor bosta v letošnjem letu v sodelovanju z Mrežo za prostor in Mestno občino Maribor ob toplotnem otoku v mestni četrti Magdalena, z uporabo metode japonskega botanika Akire Miyawakija zasadili majhen gozd, sestavljen iz raznolikih sadik avtohtonih rastlinskih vrst (podrast, grmičevje, drevesa) na območju ne večjem od teniškega igrišča. T.i. Miyawaki metoda določa, da analiziramo sestavo tal in rastja v bližnjih gozdovih, nato pa to stanje poustvarimo na izbranem območju in to tako, da zasadimo čim več sadik različnih vrst zelo blizu druge drugi. Tekmovanje povzroči, da sadike rastejo 10-krat hitreje. Takšni nasadi postanejo 30-krat gostejši in 100-krat bolj biotsko raznovrstni od tistih, ki so bili zasajeni po običajnih metodah. Ekosistem, ki nastane, lahko shrani 40-krat več ogljika kot monokulture in monotini nasadi.

Z Miyawaki metodo se tudi poustvarja koridorje biotske raznovrstnosti. Večja biotska raznovrstnost v »Miyawaki gozdovih« je delno posledica mladosti in odprtosti teh gozdov. Ti v notranjost prepuščajo več sončne svetlobe, da doseže cvetoče rastline. Te nato pritegnejo opraševalce. Raznolikost se še poveča s sajenjem množice različnih vrst rastlin, ki zagotavljajo večjo prehransko raznolikost za drobne živali in bogate možnosti prebivališč za raznotere živalske vrste kot so žuželke, polži, metulji, dvoživke, kobilice.
Zelene površine v urbanih območjih že dolgo niso več zgolj prostor za počitek in rekreacijo ljudi in estetski dodatek urbanističnih načrtov. Boj s podnebno krizo nam nalaga, da v zelene površine pretvorimo čim več urbanega življenjskega prostora in tako ustvarimo zaščitne zelene bariere (ponor CO₂, ponikanje meteornih voda, blaženje vetrov, ustvarjanje protihrupne in protiprašne zaščite, ohlajanja ozračja). Zato se vedno bolj uveljavljajo rešitve kot npr. zelene strehe in fasade, majhni Miyawaki gozdički pa se zdijo idealni, da jih za podobne namene uporabimo na degradiranih področjih in raznoraznih nišah v stanovanjskih in industrijskih področjih.

Neposredno območje okoli urbanega gozdička smo dodatno obogatili z vnosom travniških cvetlic, ki zahtevajo le pozno košnjo ter so velik doprinos k povečanju biotske pestrosti na širšem območju. Cilj košnje 1× na leto znotraj območja ograje je ob zagotavljanju biotske pestrosti tudi ohranjanje zunanjih robov mini urbanega gozdička ter preprečevanje samosevnosti rastlin v bližnjo okolico. Namen projekta je tudi da se preveri, ali se bi lahko ta dva koncepta (mini urbani gozdiček in visoke travniške cvetlice) v prihodnjih letih uporabili še na kakšnih drugih lokacijah Mestne občine Maribor.

• • • Lokacija

Zelenica pred bloki na Ljubljanski ulici 19 - parcelna št.: 1014/1 in 1008/3; k.o 659 Tabor

• • • Metoda

Projekt predvideva zasaditev površine v dimenzijah cca. 12 x 26 m po metodi »Miyawaki«. Ta  metoda ozelenjevanja predvideva gosto zasaditev površine z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, katero se po zasaditvi prepusti naravnemu razvoju, s čimer se želi čim bolj približati procesom, ki se odvijajo v naravnih gozdnih združbah. Zaradi sajenja v prej pripravljena, s hranili bogata tla, lesnate rastline rastejo hitreje, s čimer poustvarimo dinamiko hitro rastočega gozda. Hitro rastoča vegetacija s tvorbo biomase posledično veže iz ozračja več ogljikovega dioksida ter z evapo-transpiracijo hkrati niža okoliško temperaturo zraka, zato ta metoda danes predstavlja potencialni model za blaženje negativih učinkov podnebnih sprememb.

Pri izboru vrst za projektno zasaditev po tej metodi bomo težili k pestri, mešani sestavi drevesnih in grmovnih vrst, z večjim deležem plodonosnih in cvetočih vrst, kot npr. jerebika Sorbus aria, divja češnja Prunus avium, glog Crataegus monogyna, bezeg Sambucus nigra in druge. Takšna struktura zasaditve bo poleg estetskega učinka v času cvetenja in plodenja, imela pomembno habitatno funkcijo, še posebej zanimivo za ptice in opraševalce, ki bodo na plodonosnem in cvetočem drevju našli svoje prehranjevalno okolje in tako ustvarila pomembno jedro vrstne pestrosti, v katerem bodo našle ugodno življenjsko okolje tudi številne druge vrste. Raziskave iz tujine so pokazale, da v primerljivih zasaditvah najdemo tudi do 176 različnih vrst – predvsem žuželk, hroščev, kačjih pastirjev, pajkov, metuljev, malih sesalcev in dvoživk, ki v urbanih okoljih zaradi pomanjkanja ustreznih habitatnih struktur redkeje najdejo življenjski prostor.

Z umestitvijo zasaditve po tej metodi v mestnem prostoru lahko pričakujemo:

• Blaženje temperaturnih ekstremov na lokaciji, kar bo ugodno vplivalo na mikroklimo v okolici.
• Izboljšanje biodiverzitetnega indeksa, v primerjavi z lokacijo pred izvedbo take zasaditve.
• Posnemanje naravih procesov razvoja gozdne združbe nudi priložnost za opazovanje in interpretacijo narave v mestnem okolju.

Informativne table >> PDF

• • • Izvedba

Izvedbena faza: PRIPRAVA TAL
Količenje parcele v temi in priprava terena pet minut po podpisu pogodbe

Julija smo se prijavitelji obrnili na strokovne službe občine, katerih delo se dotika narave, občinskega okolja in javnega prostora v želji, da najdemo javno površino, po možnosti degradirano, ki bi bila pripravna za pogozdovanje. Kmalu smo res prejeli nabor lokacij. Po pregledu nabora smo se odločili za edino ponujeno možnost, ob kateri ni bilo zapisa, da je na  parceli po prostorskem načrtu predvidena gradnja. Nismo želeli, da bi se čez nekaj let spet bojevali proti poseku! Zato smo za lokacijo prvega mini gozdička izbrali zelenico, ki tudi po načrtu ostaja zelena javna površina – to je zelenica ob Ljubljanski cesti, pred stolpnico na naslovu Ljubljanska 19.

Aktivnosti smo med čakanjem na končno potrditev s strani občine izvajali lahko zgolj teoretično. Sledil je ogled lokacije s predstavniki občine in še ena ustna potrditev, da se občina strinja zasaditvijo mini gozdička. Ko smo na občino naslovili še projektno dokumentacijo, se je zavrtelo pravno kolesje. Pogodbe, zavarovanja. Postali smo podizvajalci JP Nigrad.

Pogodbo smo podpisali dobesedno pet minut, preden je podjetje Moga pričelo s pripravo sadilnega področja v petek zjutraj, ko smo v nabiralnike bližnjih stanovalcev lahko zmetali informativne letake. Če ne bi med nami živel virus, bi se pred tem srečali v živo, kot smo vajeni - na zboru.

Dan prej smo, ko je bilo pozno popoldne vendarle zadovoljivo dorečeno vse potrebno, na izbrani parceli zakoličili površino, ki bo obdelana. V temi.

	Video: obdelava tal

Izvedbena faza: SAJENJE SADIK
853 dreves in grmovnic zasajenih na področju, ne večjem od teniškega igrišča

Naslednji dan, v soboto, 21. novembra zjutraj smo skupina prostovoljk in prostovoljcev zavihali rokave, nadeli zaščitne maske in rokavice ter pričeli z delom.

Najprej smo zakoličili sadilno področje mini gozdička.

Znotraj področja smo nato začrtali tri središčna območja, kjer je prostor za drvesa, za katera bi želeli, da zrasejo najviše. Ta področja smo zasadili najprej.

Nato smo ostale vrste dreves in grmovnic naključno zasadili znotraj celotnega območja gozdička. Parcela se je iz minute v minuto gostila.

Istočasno smo na sadilno področje nanašali zastirko – lesne sekance, ki bo zemlji ščitila pred prekomernim izsuševanjem in preprečevala prekomerno rast plevela (čeprav verjamemo v reklo, da je »plevel samo roža, ki rase na napačnem mestu«).

V trenutku, ko se je stemnilo, nam je uspelo v zemljo zasaditi še zadnjo, 853. sadiko jesenskega resja.

Zasajeno področje smo zaprli tako, da smo okrog in okrog napeljali zaščitni trak.

V nedeljo dopoldne smo preverili, ali je vse na svojem mestu. Tam kjer je manjkala, smo dodali zastirko.

Ves dan so nas spremljali radovedni pogledi mimoidočih, povratne infprmacije, ki smo jih bili deležni, so bile izjemno pozitivne. Med radovednimi se je znašel tudi časnik Večer. Takole so pisali (ČLANEK).

Naslednjič postavljamo ograjo.

	Video: Sajenje Miyawaki mini gozdička, 21. 11. 2020

Izvedbena faza: POSTAVLJANJE OGRAJE
S pravimi domačimi mojstri, en, dva, tri, ograja trdno stoji

Vse od zasaditvene akcije smo budno spremljale vreme in čakale primerne razmere, da se lotimo postavljanja ograje. V fazi načrtovanja zasaditve in njene umestitve v prostor smo si zamislile, da bo okoli gosto zasajenih drevesnih in grmovnih vrst pas travniškega rastja in ograja z informativno-izobraževalnimi materiali. Ta bo nakazovala, da gozdiček ni namenjen sprehajanju in druženju, pač pa je tam z drugimi nameni - za blaženje učinkov podnebne krize in vročinskih otokov ter večanje biotske diverzitete v mestu. Ozaveščanje, izobraževanje ter ostale družabno-skupnostne aktivnosti, za katere si tudi  želimo, da jih bo gozdiček vnesel v četrt, pa naj se tako odvijajo zunaj ograje. 
V fazi načrtovanja smo odkrile japonsko metodo obdelave in zaščite lesa, hitro smo bile odločene, da bo to ključna komponenta naše ograje. Shou sugi ban Yakisugi je tradicionalna metoda, ki so jo v 18. stoletju uporabljale na Japonskem, da so les zaščitile pred vremenskimi pojavi. Zoglenele lesene površine poudarijo značilno teksturno lepoto lesa in ga hkrati zaščitijo pred zunanjimi vplivi. Sorazmerno preprost postopek za dolgotrajnejši in bolj obstojen les.

Zadnji vikend v marcu (27. in 28. 3.) je stekla akcija, na katero smo se pripravljale kar nekaj časa. Zbrale smo se na lokaciji, kjer je prvi dan potekalo vrtanje skrbno odmerjenih lukenj in odstranjevanje proda, kamnov in gradbenih ostankov ter postopki preparacije lesa. Stebričke in lesene deske smo zažgale s plinskimi gorilniki, zogleneli les pa odstranile s krtačami. Na stebričke so bile pritrjene lesene deske in prvi dan je minili precej bolj optimalno, kot so mnoge pričakovale. Za to ge velika zahvala spretnim domačim mojstrom, ki so nam s svojim znanjem in orodjem priskočili na pomoč ter seveda vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki smo zavihale rokave. Ne moremo mimo odličnega sodelovanja naklonjenih sosedov - skladišča humanitarne pomoči Rdečega križa, kjer smo med akcijo lahko shranile les ter kiosk s hitro hrano, ki nam je omogočil dostop do elektrike in vode. Naključne in manj naključne mimoidoče, pa so ponovno z zanimanjem spremljale in pozdravljale akcijo. Dogajanje prvega dneva si lahko v hitrem slogu ogledate na posnetku. Je pa nekaj dela ostalo še za naslednji dan, dopoldan smo do konca obdelale potrebni les, pritrdile drugo vrsto desk na ograjo ter namestile informativno-izobraževalne table. Obiskala nas je ekipa Večera, kaj so napisali lahko preberete tukaj.

Ograja iz hrastovega, smrekovega in macesnovega lesa je, če damo na stran nekaj planiranih lepotnih popravkov, končana. Zasajene rastlinice že zelenijo, kmalu okoli gozda posejemo še mešanico travniškega cvetja, s katerim poustvarjamo gozdni rob in hkrati opozarjamo na pomen medovitih rastlin in nekošenih površin v urbanih okoljih.

	Video: Postavljanje ograje, 27. in 28. 3. 2021

Izvedbena faza: SEJANJE CVETOČIH TRAV
Za konec še zrahljamo zemljo in zasejemo trave in... čakamo

V soboto 10. aprila smo se ponovno zbrale na Ljubljanski, da izpeljemo še eno od zadnjih ključnih nalog, ki smo si jih zamislile ob načrtovanju gozdička. Drevesa in grmovnice so posajene, ograja stoji, na njej so izobraževalno-določevalne table, med gozdičkom in ograjo pa smo planirale še cvetoč travnik. Napočil je torej čas, da ga zasejemo. Rahljanje, grabljanje, sejanje, grabljanje in zalivanje izpeljano, semena pa, upamo da, kalijo. Mešanici cvetočih trav sta se v ponedeljek, 12. 4. pridružila še dva žaklja drobirja in dobra vera, da je vmes čim več semen. Mešan cvetoč travnik bo nato skozi vse leto razveseljeval in hranil žuželke, druge živali ter vse nas.   

	VIDEO: Sajenje travnika, 10. 4. 2021