REVITALIZACIJA OBREŽJA RADVANJSKEGA POTOKA

S sredstvi t.i. participativnega proračuna za okolje, ki ga izvaja Mreža za prostor, bomo letos lahko naredili še en pozitiven korak v skrbi za naš en in edini skupni življenjski prostor.  

O projektu

Med avgustom in novembrom bomo v okviru projekta »Revitalizacija obrežja Radvanjskega potoka« skupaj z udeleženkami_ci zaborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti ter drugo zainteresirano javnostjo vseh starosti, ob pomoči strokovnih združenj in posameznic_kov izvedli več osveščevalnih, informativnih in zanimivih aktivnosti na temo pomena zelenih pasov ob vodotokih in biotske raznovrstnosti, ter ponovno ozelenili del trenutno golega obrežja Radvanjskega potoka.

Zakaj?

S projektom želimo nasloviti problematiko izginjanja zelenih pasov ob vodotokih kulturne krajine. V  zadnjih letih opažamo vedno intenzivnejše posege v zelene pasove, ki tvorijo mozaično podobo krajine (mejice, obrežna zarast, solitarna drevesa in remize). Za ekološko stabilnost vodotokov in njihove širše okolice so ti pasovi grmovne in drevesne vegetacije ključnega pomena. Z zasenčenjem blažijo temperaturna nihanja v vodotoku in njegovi okolici ter vzdržujejo stabilno raven kisika v vodi, ki je vitalnega pomena za floro in favno vezano na vodni ekosistem. Pas obrežne vegetacije vodotokov, ki tečejo skozi kmetijsko krajino, preprečuje izpiranje hranil iz okoliških njiv. Gost preplet korenin dreves in grmov izpirajoča se hranila namreč prestreže in počrpa, še preden ta vstopijo v stik z vodo, s čimer preprečuje evtrofikacijo in onesnaženje vodotokov s pretiranim vnosom hranil. Pas vegetacije pa s koreninami, ki segajo v vodo, črpa organske snovi tudi iz vode in s tem deluje kot naravni filter v primeru onesnaženja. Popolna odstranitev obrežne zarasti zato vodi do ekološke degradacije vodotoka, ki ne zmore več opravljati funkcije ekosistema, temveč služi le še kot element za odvodnjavanje vode skozi krajino. 

V Sloveniji agrarna kulturna krajina zajema nekaj več kot 30 % površine. Trenutne projekcije sprememb podnebja kažejo, da bodo agrarni sistemi v prihodnjih desetletjih pod vedno večjim pritiskom abiotskih in biotskih dejavnikov, povezanih s podnebnimi spremembami. Odprte agrane površine bodo prav tako kot mestna okolja podvržene izrazitemu temperaturnemu stresu. Ekstremne suše in drugi s podnebnimi spremembami povezani vremenski pojavi bodo imeli v prihodnosti lahko drastičen vpliv na pridelavo hrane. 
Zeleni pasovi pa ne učinkujejo le na mikro ravni. Povezani v sisteme tvorijo koridorje, ki blažijo abiotske pritiske na ravni pokrajin, regij, držav in ne navsezadnje na ravni planeta.

Cilji projekta »Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka«

• izboljšati ekološko stanje Radvanjskega potoka na izbranem odseku  ter vzpostaviti primer dobre prakse obnove zelenih pasov ob vodotokih;
• skozi pilotno delovno akcijo in z aktivnostmi ozaveščanja javnosti opozoriti na pomen ohranjanja pasov obrežne vegetacije ob vodotokih;
• z izvedbo sklopa aktivnosti v naravnem okolju zastaviti model neformalnega izobraževanja in prenosa znanja, ki je osredotočeno okoli konkretne izvedbene aktivnosti;  
• mreženje zainteresiranih posameznikov, ki so v svojem okolju pripravljeni aktivno delovati, po konceptu »razmišljaj globalno - deluj lokalno«. 

Projektne aktivnosti

Delovna akcija zasaditve pasu obrežne vegetacije na brežini Radvanjskega potoka, na trasi med Razvanjsko cesto in potjo na Ledino. 
Pri zasaditvi bomo izbrali avtohtone in rastišču ob vodotoku primerne drevesne in grmovne vrste, sama zasaditev pa bo izvedena na način, da bo v čim večji meri posnemala naravno strukturo obrežne vegetacije. Zasaditev bo izvedena v okviru prostovoljne delovne akcije, ki skozi izmenjavo znanja, izkušenj in mnenj ponuja priložnost za približanje tematike širši javnosti skozi neposredno akcijo na terenu. 

Vzporedno se bodo na območju izvedle različne raziskovalne in izobraževalne aktivnosti, v okviru katerih bo izpostavljen pomen pasov obrežne vegetacije z vidika ohranjanja biotske pestrosti in blaženja vplivov podnebnih sprememb kulturni krajini.Vabljeni bodo strokovnjaki s področja ornitologije, odonatologije in drugih bioloških ved, ki bodo skozi vodenja po terenu, udeležencem predstavili pogosto prezrti svet vrst, katerih prisotnost in obstoj je pogojen z ohranjanjem mozaičnosti različnih ekoloških struktur v krajini. 

Po zaključku akcije bo ob lokaciji zasaditve in ob sprehajalni poti postavljena izobraževalno – informacijska tabla, kjer bodo predstavljeni zaključki projektnih aktivnosti in razložen pomen zelenih pasov za boj proti podnebnim spremembam. 

Projekt je prijavilo Društvo Organizacija za participatorno družbo, v sodelovanju z Iniciativo mestni zbor
Projekt sofinancirajo: Eko sklad, Ministrstvo za okolje in prostor, Mreža za prostor.