|
|
|
|
|
|
|
Delovna akcija
Zasadili povsem gol del obrežja Radvanjskega potoka
Iniciativa mestni zbor in Organizacija za participatorno družbo smo v sodelovanju z Slovenskim odonatološkim društvom in Slovensko društvo za varstvo in proučevanje netopirjev v soboto, 18. 12. 2021, ob Radvanjskem potoku posadili 280 dreves.
Zasaditev obrežja Radvanjskega potoka na 400-metrski trasi med Razvanjsko cesto in potjo na Ledino je potekala v okviru projekta »Revitalizacija obrežja Radvanjskega potoka«, s katerim želimo opozoriti na problematiko izginjanja zelenih pasov, ki jih predstavljajo drevesa in grmovnice ob vodotokih kulturne krajine. V zadnjih letih opažamo vedno intenzivnejše posege v zelene strukture, ki tvorijo mozaično podobo krajine, kot so na primer pasovi obrežne zarasti pa tudi mejice, posamezna drevesa in remize. Za ekološko stabilnost vodotokov in njihove širše okolice so ti pasovi grmovne in drevesne vegetacije ključnega pomena. Z zasenčenjem blažijo temperaturna nihanja v vodotoku in njegovi okolici ter vzdržujejo stabilno raven kisika v vodi, ki je vitalnega pomena za rastlinske in živalske vrste, vezane na vodni ekosistem. Pasovi obrežne vegetacije, sestavljeni iz dreves in grmov, so še posebej pomembni za vodotoke, ki tečejo skozi kmetijsko krajino, saj preprečujejo izpiranje hranil z okoliških njiv. Gost preplet korenin dreves in grmov izpirajoča se hranila namreč prestreže in počrpa, še preden ta vstopijo v stik z vodo, s čimer preprečuje evtrofikacijo in onesnaženje vodotokov s pretiranim vnosom hranil. Pas vegetacije pa s koreninami, ki segajo v vodo, črpa organske snovi tudi iz vode in s tem deluje kot naravna čistilna naprava v primeru onesnaženja. Popolna odstranitev obrežne zarasti zato vodi do ekološke degradacije vodotoka, ki ne zmore več opravljati funkcije ekosistema, temveč služi le še kot element za odvodnjavanje vode skozi krajino. Zasajena so bila bela vrba, trepetlika in črna jelša. Mestoma smo vzdolž linije zasajenih dreves vzpostavili jedra gostejše zasaditve, kjer smo drevesnim vrstam prisadili še grmovnice, kot so trdoleska, brogovita in rumeni dren.
|
