|
|
|
|
|
|
|
|
1 |
Če na zboru vsa načela, za katera se sodelujoči dogovorijo in jih sprejmejo kot vodila pri poteku zbora, niso upoštevana (sklepi in zbor kot tak), ti zbori niso in ne morejo veljati kot legitimne oblike odločanja za namene in problematike, zaradi katerih so bili ustanovljeni! |
|
2 |
Vsakršna nestrpnost in diskriminacija glede na spol, starost, barvo kože, vero itn. je nedopustna – ne glede na okoliščine! Na takšne primere so dolžni opozarjati tako moderatorji kot drugi udeleženci zbora. Če se kršitev tega pravila pri isti osebi pojavi večkrat, je treba to osebo izključiti iz zbora. Vsi si moramo prizadevati za strpno, demokratično in konstruktivno okolje, sicer se lahko intelektualni napori zelo hitro izničijo, ljudje pa izčrpajo. |
|
3 |
Na zborih naj bo čim bolj raznolika zastopanost moderatorjev glede na spol, starost, poklic, barvo kože, poreklo in podobno, saj je treba na vsakem koraku poudariti, da ti zbori temeljijo na načelu vključevanja in ne diskriminacije. |
|
4 |
Interesi posameznikov na javnih zborih krajevnih in četrtnih skupnosti nimajo mesta. Tako delujejo obstoječe strukture in s to prakso moramo prekiniti. Glavni cilj teh zborov pa je ravno obraten: iskati širše družbene interese za razvoj krajevne ali četrtne skupnosti ter širše tudi mesta in države – razvoj in nadgradnja skupnosti. |
|
5 |
Moderator skrbi, da imajo vsi udeleženci na zboru enako odmerjen čas za razpravo in da celotna razprava vodi v smeri skupnih sklepov, ki se dosežejo s soglasjem prisotnih članov, torej v smeri konsenzualnosti. Zbor ne sme postati pogovor med dvema ali več istimi osebami. |
|
6 |
Zbori ne delujejo po ustaljenih strankarskih principih (načini glasovanja in odločanja o stvareh z dvigovanjem rok), pač pa poskušajo udeleženci skupaj sprejeti vsako odločitev z upoštevanjem stališč vsakega dejavnega udeleženca. Člani zborov iz razprave v razpravo prihajajo do skupnih sklepov in oblikovanja skupnih ciljev. Za to si vzamejo toliko časa, kot je potrebno, da pridejo do skupnih točk ter skupnih predlogov rešitev oziroma načrtov nadaljnjih delovanj, s katerimi se večina strinja, manjšina pa do njih nima nepremostljivih ugovorov. |
|
7 |
Spodbuja se iniciative in aktivno delovanje v skupnosti: pobude, iniciative, javna pisma, okrogle mize itn.; sem sodi tudi dejavno odzivanje na državne in EU politične usmeritve. |
|
Splošni cilji