Deset let zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti 

“Da se nikdar več ne bi ponovila samovolja oblasti, ki je ljudski mandat izkoristila za brezvestno in brezsramno plenjenje skupnega, s tem pa uničevala naša življenja, okolje in bogastvo preteklih generacij,” smo rekle_i v Iniciativi mestni zbor, ko se je vzpostavljal prvi zbor samoorganizirane četrtne skupnosti (SČS) v Mariboru.

Še vedno smo  zaljubljeni v to fotko. Naš Abbey Road cover. Radi vas imamo!!!!

V teh dneh SČS Nova vas praznuje deset let in smo še zelo daleč od tega, da bi za Mestno občino Maribor lahko trdile_i, da razume pomen javnega skupnega dobrega in da daje prednost ljudem in okolju pred profitom. So pa nekatere redne udeleženke in udeleženci zborov dokaj hitro prepoznale, da gre za tek na dolge proge.  “Srečanja in druženja krajank in krajanov mestnih četrti in krajevnih skupnosti, kot bi drugače lahko imenoval zbore samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti, ponujajo možnost sleherni krajanki in krajanu, občanki in občanu, da izrazi svoja stališča, pričakovanja, kritike in pohvale. Ponujajo možnost soustvarjanja mnenj in stališč do problematike svojega okolja. Ponujajo možnost druženja, medsebojnega spoznavanja in navezovanja stikov,” pove redni udeleženec zborov SČS Nova vas Božo Šušteršič.

Kmalu po vzpostavitvi zbora SČS Nova vas februarja leta 2013, so se aktivirale prebivalke in prebivalci tudi drugih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, saj so prepoznale, da zbori vzpostavljajo javni prostor, kjer se ljudje lahko srečujejo, razpravljajo, se informirajo in samoorganizirajo za boj proti vsem oblikam zatiranja. Pomemben zagon so dale tri zelo uspešne začetne aktivnosti zbora SČS Nova vas. Najprej so zboristke in zboristi dosegli, da so lahko prebivalke in prebivalci mesta ponovno začele brezplačno uporabljati prostore MČ in KS, ki so bili tako ali tako izgrajeni s samoprispevki. Nato je so sledila medijsko in med prebivalstvom zelo odmevna akcija z imenom »Zebra«, kjer so s pomočjo velike ilustracije zebre ilustratorke Lile Prap naredile simulacijo prehoda za pešce, ki so ga zahtevale že kar 30 let in ga zelo hitro po akciji tudi dobile. Sočasno je SČS Nova vas dosegla tudi razveljavitev dolgoročne pogodbe med Plinarno in Energetiko, ki je določala dobavo energenta po zelo visoki fiksni ceni, zaradi katere so prebivalkam in prebivalcem grozile zelo visoke položnice.

Tako se je v sledečih nekaj mesecih in letih vzpostavilo kar enajst zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti v Mariboru. »Veseli me, da sem že na mojem prvem samoorganiziranem zboru, na katerem sem se seznanil s temeljnimi načeli ter skupnimi cilji za spodbujanje političnega in nestrankarskega samoorganiziranja krajevnih in četrtnih skupnosti spoznal, da me pri razmišljanju o možnostih političnega udejstvovanja krajanov vodijo podobna načela kot jih zastopa Iniciativa mestni zbor,« pove Franc Krištofelc, reden udeleženec zbora SČS Center in Ivan Cankar. Eno izmed temeljnih načel delovanja zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti (zborov SČKS) je iskanje konsenza, ki je bila sprva, v družbi, ki se je pod kapitalizmom atomizirala in individualizirala, najzahtevnejša naloga zborov. Do sklepov in odločitev se na zborih namreč ne prihaja z dvigovanjem rok, glasovanjem in prevlado večine nad manjšino. Iskanje konsenza od vsakega udeleženca zborov zahteva, da izhaja iz že povedanega, da ne ponavlja, pač pa nadgrajuje in bogati argumentacijo. To je seveda mogoče zgolj skozi strukturirano razpravo, za katero skrbijo moderatorke in moderatorji IMZ. Eno ključnih načel je tudi direktna akcija. Kdor na zboru izpostavi problem, se namreč hkrati že javi, da ga bo, ob pomoči drugih, seveda, tudi reševal. Udeleženec zborov SČS Tabor Slavko Gazvoda pravi: “Zbore samoorganizirane četrtne skupnosti doživljam kot kraj srečevanja občanov, ki na eni strani iščejo pomoč pri reševanju svojih težav, oziroma težav svojega okolja, in na drugi strani občanov, ki jim je mar za sočloveka, za skupnost in družbo kot celoto. Doživljam jih kot kraj, kjer besedne zveze „kaj pa jaz morem, saj ne morem storiti nič“ ne poznamo in kraj, kjer skozi načelo neposredne akcije v najžlahtnejši obliki živi geslo „kdaj, če ne zdaj in kdo če ne jaz“.

Tekom desetih let delovanja, so se zbori SČKS spoprijeli s številnimi problemi na ravnih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, celotnega mesta, večkrat pa tudi širše. Veliko aktivnosti je bilo uspešnih, veliko pa tudi ne, a že sami poskusi reševanja problemov skupaj, s svojimi sokrajankami in sokrajani, je nekaj, česar se moramo vedno znova učiti.

"Sodelovanje na zborih je zame zmeraj znova dokaz, da v času vse večje individualnosti, še zmeraj obstajajo ljudje, ki delajo nesebično za skupno dobro, prisluhnejo drugemu, si vzamejo čas, imajo voljo, energijo in znanje, boriti se z močjo kapitala in birokratskim aparatom.Na zborih pogosto slišim o delovanju kraja in smiselnem načrtovanju ter samoprispevkih cca. 50 let nazaj, kar da misliti, slišim izkušnje starejših krajanov, prepoznam potrebe ljudi v kraju. Pravzaprav so ti zbori (poleg volitev) skoraj edina možnost v kraju povedati sokrajanom o težavah in pričakovanjih v bivalnem okolju," razmišlja Petra Arnejčič Munda, udeleženka zbora samoorganizirane krajevne skupnosti (SKS) Pekre.

Đuro Đakovac in Franc Košir z zbora SČS Pobrežje nanizata nekaj tem in uspehov zbora: »Prvi v Mariboru smo razpravljali o in predlagali ukinitev vinjet na Hitri cesti Pesnica-Maribor. Opozarjali smo na probleme, ki tarejo krajane, vse od prekomernega hrupa na železnici, ki ga povzročajo starejši vagoni, do pomanjkanja košev za pasje iztrebke. Posebej sva ponosna prav na najino angažiranost pri odpravi vinjet na delu Hitre ceste med Pesnico in Teznem. Enako tudi pri pomoči krajanom ob Poti k Dravi pri reševanju prometa v smeri nekdanjega Cestnega podjetja na pogorišču bivše Svile, sedaj parkirišča avtobusov Marproma.«

Zbor SČS Center in Ivan Cankar se je v letu 2014 loti oživljanja Gosposke ulice, ki sta jo ekonomska kriza in neslavna zapuščina Evropske prestolnice kulture, pustili skoraj povsem prazno.Udeleženke zborov so se povezale z umetnicami in umetniki ter izobraževalnimi institucijami in prazne izložbe so kmalu dobile povsem drugačno podobo. Umetniška dela, modne kreacije in informativne vsebine so na ulico ponovno pritegnile prebivalke in prebivalce mesta, posledično pa spodbudile tudi odprtje novih trgovin in lokalov z lokalno in zadružniško ponudbo.

Na pobudo zbora SČS Radvanje se Maribor lahko pohvali tudi s prvo pilotno izvedbo participatornega proračuna v Sloveniji, v letu 2015. Pilotni projekt se je izpeljal v mestni četrti Radvanje, s pomočjo Iniciative mestni zbor. Veliko število Radvanjčank in Radvanjčanov je predlagalo projekte in se udeležilo glasovanja. Žal MOM ni držala obljube in je večino projektov pustila nerealiziranih. Nekaj let sta zadnja dva župana MOM precej neumno to pobudo, ki je prišla od spodaj navzgor, povsem ignorirala in občina je tako izpustila veliko priložnost, da bi bila prva v Sloveniji, ki bi na ravni celega mesta izpeljala participatorni proračun.

Da so udeleženke in udeleženci zborov SČKS kaj hitro ugotovile, da se je smiselno medsebojno povezovati, kaže tudi ustanovitev Samoorganiziranega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin (SSVUJD) v letu 2015. »Sam, sicer iz mestne četrti Studenci, se vsega skupaj spominjam predvsem po tem, da smo, skupaj z drugimi SČS ustanovili Samoorganizirani svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki je bil z veljavno zakonodajo predviden, vsakokratna mestna oblast pa ni čutila potrebe, da bi tak organ na ravni mesta ustanovila. Županu in takratnemu mestnemu svetu smo predlagali, da se organ ustanovi, predlagali smo tudi, da ga lahko ustanovimo občani mesta Maribor sami in ga nato z odlokom mestne občine institucializiramo. Ker ni bilo posluha za to smo se samoorganizirali. Do nas občanov so prihajale vesti, da v javnih podjetjih komunalnega gospodarstva poslujejo precej po domače. Posledice slabih odločitev s položnicami za komunalne storitve pa plačujemo občani Maribora.Samoorganizirani svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin (SSVUJD) se je ustanovil na način, da je imela vsaka mestna četrt enega člana. Sprejeli smo statut in pravilnik o delu sveta, ter pričeli z delom. Najodmevnejša je bila zadeva, ko smo ugotovili nezakonito delovanje vodstva Mariborskega vodovoda, o rabotah vodstva obvestili delničarje družbe, ki so takrat bile z Mariborsko tudi vse občine v okolici Maribora in si pridelali odškodninsko tožbo Mariborskega vodovoda, ki jo je ta na vseh inštancah izgubil. Ta sodni proces je bil znak za druga komunalna podjetja, da so nas začeli resneje obravnavati, predvsem pa se niso upali lotevati rabot, ki si jih je privoščil Mariborski vodovod. Mimogrede vsa podjetja, ki jih je kar po vrsti in mimo statuta družbe ustanavljal Mariborski vodovod, so hitro propadla«, pove Boris Fanin z zbora SČS Studenci. V prejšnjem mandatu je mestni svet Mestne občine Maribor končno le sprejel odlok o ustanovitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, članstvo v tem svetu pa bo predstavljala zainteresirana javnost s potrebnimi strokovnimi kompetencami, a se ta do danes še ni zagnal.

Tudi zelene površine in drevesa sta temi, ki sta prebivalkam in prebivalcem mesta tako pri srcu, da so se nekatere udeleženke in udeleženci zborov različnih samoorganiziranih skupnosti povezale v delovno skupino za drevesa. Od terenskih akcij, kot je bila zelo odmevna Nekoč je tukaj raslo drevo, skozi katero so občino opozarjali na številna posekana in umirajoča drevesa v mestu, do popisovanja dreves okuženih z belo omelo v mestni četrti Nova vas, pa do pozivanja občine, naj v proračunu poveča postavko za zelene površine in drevesa, saj jih v času podnebnih sprememb še kako potrebujemo.

Tudi promet je področje, ki je udeleženke in udeležence zborov med seboj precej povezal in prometna problematika na različnih ravneh ostaja ena pogostejših tem.

Leto 2018 je s seboj prineslo nove lokalne volitve in s tem eno največjih skupnih akcij SČKS, poimenovano Skupaj za skupno. Skupaj z Iniciativo mestni zbor so udeleženke in udeleženci zborov organizirale serijo javnih posvetov o tematikah, ki so bile najpogosteje na dnevnih redih razprav. Ker kljub prizadevanju ljudi do sprememb na bolje ni bilo, so občanke in občani s pomočjo strokovnjakinj in strokovnjakov predebatirale problemska področja ter oblikovale zahteve za spremembe in izboljšave v delovanju MOM, ki smo jih pričakovale od prihodnje županje ali župana. V zahtevah so bili zajeti nekateri aspekti lokalne samouprave, mestne uprave in proračuna, pa okolja in prostora, komunalne infrastrukture, prometa in delovanja javnih podjetij. 61 zahtev dokumenta Skupaj za skupno je bilo poslanih vsem kandidatkam in kandidatom. Takrat nanje niso odgovorili Franc Kangler, Saša Arsenović in Andrej Fištravec. Po izvolitvi se je župana Arsenovića dvakrat pozvalo, naj nanje odgovori. Oblikovala se je akcijska delovna skupina, ki so jo sestavljale Neva Pipan iz kabineta župana, takratni direktor Mestne uprave Boris Železnik, takratna podžupanja zadolžena za lokalno samoupravo Helena Kujundžić Lukaček ter predstavnice zborov SČKS in IMZ. Po nekaj srečanjih je skupina prenehala z delovanjem, saj občina ljudi in zahtev ni jemala resno in k skupnemu naslavljanju izpostavljenih problemov ni pristopala proaktivno, z izjemo takratnega direktorja mestne uprave, ki pa je delovno mesto kmalu zapustil. Ob izteku mandata Saše Arsenovića je Iniciativa mestni zbor analizirala realizacijo 61 zahtev Skupaj za skupno. Od 61 zahtev jih je bilo 19 izvedenih, 3 delno izvedene, 31 neizvedenih, 8 takih, za katere ne moremo oceniti, ali so bile izvedene ali ne.

Dr. Marta Gregorčič in dr. Sabina Jelenc Krašovec sta v svoji raziskavi, ki je obravnavala priložnostno učenje v samoorganiziranih krajevnih in četrtnih skupnostih v Mariboru (Sodobna pedagogika, 2016, št. 4) med drugim zapisali: “Ugotovili sva, da so intervjuvanci pri izvajanju participativne demokracije pridobili instrumentalna in tehnična znanja o politiki in državljanstvu, razvili analitične, vodstvene in posvetovalne sposobnosti, in kar je še pomembneje, da so svoja na novo pridobljena spoznanja, sposobnosti in spretnosti že uporabili v novih družbenih praksah in vedénjih.”

"Prepričan sem, da je bilo v desetih letih delovanja zborov samoorganiziranih mestnih četrti in krajevnih skupnosti zelo veliko doseženo pri nestrankarskem političnem udejstvovanju krajanov, za kar gre zahvala predvsem Iniciativi mestni zbor oziroma vsem njenim moderatorjem, ki so v desetih MČ in KS dvakrat na mesec vseh deset let sklicevali, moderirali in zapisovali razpravo in sklepove na samoorganiziranih zborih ter organizirali številne aktivnosti na terenu, ki so se jih udeleževali krajani iz MČ in KS," zaključuje Franc Krištofelc svoje razmišljanje ob praznovanju desete obletnice zborov SČKS.

V Iniciativi mestni zbor se želimo zahvaliti vsem udeleženkam in udeležencem zborov SČKS, s katerimi smo v preteklih desetih letih trle najtrše orehe, se skupaj učile dešifriranja birokratskih nesmislov, pridobivale nova znanja, se smejale mnogim občinskim absurdom in neznanju, velikokrat pa skupaj tudi držale lopate, motike in kosilnice. Dejstvo je, da se »samovolje oblasti« še nismo rešile, a zato 10-krat bolje vemo, kakšna moč se skriva v sodelovanju in povezovanju.

Avgust 2014: čistimo obrežje in okolico Pekrskega potoka, sicer priljubljeno sprehajalno pot. Delovno akcijo je organiziral in izvedel zbor SČS Nova vas. Sicer smo v teh letih čistilne akcije izvedli še v okolici Mladinskega doma na Letonjevi v Novi vasi, v Stražunskem in Betnavskem gozdu in ob drugem ribniku v mestnem parku, kjer smo čistili odvodni kanal, ki je zamuljen sameval več kot desetletje.	Zbor SČS Nova vas je bil nekaj časa izvajan zunaj, pred vrati dvorane MČ Nova vas. Zakaj? Na mrzlem? Občinski uradniki so zahtevali plačilo za uporabo skupnostnih prostorov, ki so jih v preteklosti pomagali graditi. Zborovanje na prostem je trajalo nekaj mesecev – dokler zborom ni uspelo spremeniti pravilnika, ki je določal pogoje uporabe. Sedaj je uporaba teh prostorov brezplačna za aktivnosti, ki se brezplačno izvajajo za lokalno skupnost.
Na novo samoorganizirani zbor SČS Tezno, je jeseni 2018 doživljal podobno izkušnjo kot pet let nazaj zbor v Novi vasi, kljub spremembi v pravilniku. Posredovati so morali pravniki.	Prva direktna akcija v prostoru - Akcija Zebra
Leto 2017 in še ena intervencija v okolju, tokrat v centru mesta. Sprehajalna pot na vrh Piramide je bila dolga leta nevzdrževana, zato so ljudje skupaj z Zadrugo Piramida, počistili kanalete, ki omogočajo odtekanje vode in očistili zapleveljene robove poti.	Delavnico Kako brati in razumeti občinski proračun, je pred vsakokratnim sprejemanjem tega dokumenta, več let zapored izvajal upokojeni vodja finančne službe mariborske občine.
(2015) Participatorni proračun (PP)  kot pilotni projekt v MČ Radvanje. Prostovoljke_ci IMZ na Radvanjski tržnici predstavljamo idejo PP kot nove možnosti za neposredno participacijo ljudi pri oblikovanju občinskega proračuna. Da je PP v tem smislu izjemnega pomena, smo poskušali ljudem predstaviti skozi namizno igro, ki smo jo zasnovali. Zasnovana je tako, da posameznika, ki želi rešiti nek problem v lokalnem okolju, popelje na živce parajoče in demotivacijsko popotovanje skozi občinske službe (z metom kocke) – do spoznanja, da so instrumenti neposredne vključenosti ljudi v lokalne zadeve (kot je PP) zlata vredni.	Izjemnega pomena kot dobra praksa sodelovanja javnosti pri podobi lokalne skupnosti je tudi pobuda za vzpostavitev Parka ob Pekrskem potoku v delu med Pekrsko gorco in Betnavskim gozdom. V Novi vas se je takoj po podani pobudi formirala delovna skupina. Veliko napora je bilo vloženega, da je pobudi sledilo kar nekaj sestankov s stroko, ki je najprej pristopila k sodelovanju, čemur je sledila javna razprava o vsebinah, ki si jih ljudje v tem parku želimo. Enako je bilo storjeno kasneje še na urbanem sprehodu. Sledil je javni natečaj za krajinsko ureditev, ki je prinesel zasnovo ureditve Parka ob Pekrskem potoku. Ta je bila kot razstava prikazana na štirih točkah v Novi vasi in Radvanju. Postopki realizacije sedaj tečejo počasneje, a delovna skupina neumorno spremlja in pritiska, da se ta želja prebivalstva tudi uresniči. Pomemben prispevek izbrane krajinske ureditve Parka ob Pekrskem potoku je tudi načrt protipoplavne zaščite, ki bo vsaj ta potok zaščitil pred gradbenimi podvigi in betoniranjem, kar sicer država razume kot protipoplavno zaščito. Tukaj bo ta povsem naravna. Park ob pekrskem potoku ima tudi svojo spletno stran, ki jo skrbno ureja član delovne skupine dr. Danijel Rebolj.

ODZIVI:
>> 3. 3. 2023 * MEŠANEC * Kristina Božič: 10 let samoorganiziranega delovanja za mesto: Kdaj, če ne zdaj, in kdo, če ne jaz?
>> 6. 3. 2023 * DELO * Simona Fajfar: Moč se skriva v sodelovanju in povezovanju
>> 27. 3. 2023 * VEČER * Nina Ambrož: Deset let mariborske Iniciative Mestni zbor: Demokracija se ne dogaja samo na volitvah