Javno pismo
Če Gregor Virant ne želi biti represivni minister, zakaj je potemtakem sploh pripravljal zakon, ki bi bistveno povečal pristojnosti policije v primeru protestov? In če meni, da so bile vstaje upravičene in legitimne, zakaj se ne zavzame za amnestijo vsem protestnikom?
Pripadniki civilne družbe in vstajniških gibanj pozdravljamo odločitev notranjega ministra, da popusti pod našim pritiskom in umakne predlog spremembe zakona o javnih zbiranjih. Na posvetu z vstajniškimi skupinami je deloval korektno in se po krajšem pogovoru odločil, da predlog, ki bi naredil spontani protest praktično nemogoč, raje umakne. Spomnimo se, zakon bi denimo dal policistom pooblastilo, da na vsakem neprijavljenem protestu potencialno vse demonstrante legitimirajo, preiščejo ali jim preprečijo udeležbo, hkrati pa bi naredil prijavo demonstracij bistveno dražjo, tako da je povprečni državljan gotovo ne bi mogel plačati. Zaradi teh in drugih dejstev, kot tudi zaradi ministrove pripravljenosti, da se z nami pogovori osebno, smo seveda z umikom predloga zadovoljni.
A čeravno se g. Virant trka po prsih, češ da ni represivni minister, se v zvezi s tem postavlja kar nekaj vprašanj. Za začetek — če ne želi biti represivni minister, zakaj je potemtakem sploh pripravljal zakon, ki bi bistveno povečal pristojnosti policije v primeru protestov? In nadalje, če meni, da so bile vstaje upravičene in legitimne, zakaj se ne zavzame za amnestijo vsem protestnikom?
Z nedavno obsodbo mariborske sedmerice je naše sodstvo simbolično obsodilo vso več desettisočglavo množico, ki je minulo zimo zahtevala konec korupcije, klientelizma in odstop tedanjega mariborskega župana ter njegove klike, kot simbol in utelešenje zgoraj naštetega. S tem je država — ne pozabimo, sodstvo je ena od vej oblasti, vsaj nominalno — jasno izrazila nepripravljenost, da bi se poglobljeno in resno lotila težav, ki jo pestijo, ter s korenitimi posegi izničila razloge, ki so ljudi po vsej državi poslali na ulice. In ravno poskusi notranjega ministrstva, da bi spremenilo, poostrilo zakon o javnih zbiranjih pomenijo, da želi država le še povečati nadzor nad demonstracijami, policiji pa dati v podobnih primerih še večja pooblastila. Želijo torej odstraniti protest sam, ne pa vzrokov zanj. Vstajniki smo tokrat dosegli, da je bil aktualni predlog umaknjen. Mogoče naslednji ne bo.
Vse to jasno kaže, da so naši oblastniki in njihovi prijatelji še vedno v precej in preveč udobnem položaju, da bi se mu zlahka odrekli. In to v času, ko želijo ljudstvu naprtiti še dodatno finančno breme, ko bodo naši pasovi še bolj zategnjeni. Kot rečeno, namesto, da bi zdravili vzrok za proteste — torej predvsem klientelizem, korupcijo, pa tudi čedalje težje ekonomske razmere, smrt socialne države in podobno, želijo zdraviti simptome, torej otežiti javno zbiranje in kaznovati protest.
Nadalje, dokazi proti sedmim obsojenim so bili vsaj skopi, če že ne za lase privlečeni. Da, najbrž so bili vsi na protestih, čeprav po nekaterih pričevanjih niti to ne drži. Vendar pa naj bi v naši državi veljalo načelo nedolžnosti, torej človeka ne bi smeli obsoditi, če o njegovi krivdi obstaja dvom. Vseh sedem pa je bilo obsojenih zaradi njihove asociacije, torej pričevanja policistov v smislu, da so bili del skupine, ki je metala granitne kocke. To ni dovolj! Obstajati bi moral neizpodbiten dokaz, da je vsak od sedmih posameznikov osebno napadel policiste! Ta pa enostavno ne obstaja. Tako lahko ugibamo, da je bila sedmerica obsojena, ker so pač morali biti obsojeni. Ker bi se v nasprotnem primeru izkazalo, da so bili protipravno pridržani dva meseca, zaradi česar bi morali nekateri sodniki in sodnice izgubiti službo. Kot tudi mnogi policisti, ki so delovali na slepo in lažno pričali. Kar pa se seveda ne more in ne sme zgoditi. Državna laž pač podpira državno laž. Ali, kot so tako lepo vedeli povedati v bivših bratskih republikah: »Kadija te tuži, kadija te sudi«. Pravico in resnico pa vrag pocitraj, če je politično neustrezna!
Zato menimo, da umik predlaganih sprememb zakona ni dovolj! Zahtevamo, da se proti protestnikom ustavijo vsi postopki in se jim podeli splošna amnestija. Tako obsojeni sedmerici, kot onim, ki so bili po nekaj mesecih izpuščeni, ker so krivdo priznali pod prisilo. Tako ljubljanskim anarhistom, ki so se igrali z barvnimi baloni, kot Mariborčanom, ki so obiskovali mestne svetnike na domu in delali zgago na občini.In da, celo onim policijskim plačancem, ki so sprožili izgrede na prvi ljubljanski vstaji. In po takšni splošni amnestiji zahtevamo, da se celotni državni aparat resno zazre sam vase in začne odpravljati razloge, ki so nas poslali na ulice. Zima se bliža. Poskrbite, da ne bo spet tako vroča!
Iniciativa mestni zbor
Na Iniciativo mestni zbor se lahko obrnete prek sledečih kanalov:
· info@imz-maribor.org
· 040 552 199
· www.imz-maribor.org.
|