Neurejenost Treh ribnikov

Udeleženec združenega zbora Center in Ivan Cankar in član delovne skupine za ureditev širšega področja Mestnega parka in treh ribnikov, Bruno F. Fras, navaja razloge, zakaj se je problematika najbolj pomembne zelene točke v centru znašla med prioritetami zbora.

Širše območje Treh ribnikov z Mestnim parkom, Piramido in Kalvarijo je zaradi slabega vzdrževanja zelo neurejeno že kar lep čas, posebej pa v zadnjem času. Navajam nekaj najbolj kričečih primerov.

Zob časa razjeda parkovno infratrukturo
Močno je poškodovana betonska površina promenade v spodnjem delu parka, vključno s stopnišči in betonskimi robniki. Neurejen in neuporaben je nekdanji bazen z bazenčkom oziroma umetnim jezercem. Neurejene so sprehajalne poti, tako peščene kot asfaltirane, ponekod manjkajo granitne kocke na poteh in ob klopeh. Na najsevernejšem delu parka v Ribniškem selu, se je okrasno grmičevje ob poti že tako razraslo, da je delno povsem prekrilo sprehajalno pot. A župan dr. Fištravec je na soočenju pred nedavnim na TV Slovenija izjavil, da park ni zaraščen. (!?) V tem delu parka že več mesecev ležijo po sanaciji poškodovanih dreves odrezane veje v travi. V celotnem parku so poškodovane tudi nekatere klopi in koši za odpadke.

Premalo pozornosti in strokovnosti posvečene zelenim površinam
Košnja trave je nestrokovna in tudi preredko jo izvajajo, zlasti velja to za del parka v Ribniškem selu. Enako velja za obrezovanje okrasnega grmičevja. Zelenim površinam bi bilo treba nasploh posvetiti posebno pozornost, tudi cvetju v koritih in na za to namenjenih površinah.

Zapostavljen tretji ribnik
Ribniki so bolj ali manj urejeni, a po neurejenosti najbolj izstopa tretji ribnik (najmanjši, na desni strani ceste v Ribniško selo). Trava ob cesti že dalj časa ni bila pokošena in je že visoka (bolje rečeno ležeča) skoraj meter. Prav tako ni porezano okrasno grmičevje ob tem ribniku. Po žledu podrta drevesa še vedno ležijo v ribniku, delno ob njem. Tudi sprehajalna pot okoli tega ribnika je v zelo slabem stanju. Videti je, da je okolica tega ribnika (pot s klopmi) zunaj rednega vzdrževanja parka, saj čistilec, podjetje Snaga, tja zaide le občasno.

Povsem zapolnjeni kanali za meteorske vode ne morejo opravljati svoje funkcije …
Še bolj kritično je ob poti (cesti) od transformatorske postaje proti četrtemu ribniku oziroma igrišču za tenis. Odpadki (plastenke, plastične vrečke, stara oblačila idr.) ležijo v kanaletah ob cesti že več mesecev. Nasploh te kanalete že dalj časa niso bile očiščene; v njih je veliko mulja s travo, vej, ki odpadejo z gozdnih dreves, ipd. S tem je tudi pretok meteornih voda proti ribnikom zelo otežen.

… po nekod pa prepotrebnih kanalov sploh ni
Še vedno niso urejeni vodotočni pretoki meteornih voda v parku v Ribniškem selu. Tako se del meteornih voda steka v javno kanalizacijo in obratno, kar pomeni, da se v ribnike stekajo fekalije in druge strupene snovi, ki škodujejo ribam in drugim vodnim živalim v ribnikih.

Žled in stroji uničili sprehajalne poti
V slabem stanju so tudi sprehajalne poti na širšem območju Piramide in Kalvarije. S tem mislim tudi na poti po gozdovih, ki vodijo na Piramido, Kalvarijo, proti vrhu Samotni bor in na druge hribe, tudi pot proti Urbanu. Delno je krivda tudi v tem, da podjetja, ki podirajo drevesa v gozdovih, ne pospravijo za seboj odpadnega lesa (vejevja, tanjših dreves, rogovil idr.). Tudi ne poskrbijo za popravilo gozdnih poti, ki jih s težkimi delovnimi stroji močno poškodujejo. Kričeč primer je zelo poškodovana pot na pobočju med transformatorsko postajo in tretjim ribnikom.

»Egiptovska tema« ob ribnikih
Razsvetljava v parku in ob njem je bila v zadnjem obdobju kolikor toliko urejena, a razsvetljava ob peš poti na jugozahodni strani prvega in drugega ribnika še vedno ni urejena. Tam je »egiptovska tema« še od žleda naprej! Na drugi strani drugega ribnika, ob cesti proti Ribniškemu selu, na ovinku (pred začetkom tretjega ribnika) bi bilo treba postaviti dodatno svetilko, ker je tam pretemno. Svetloba s sosednjih svetilk tega (dokaj nevarnega) ovinka ne doseže.

Izginula srnjad
Posebna zgodba je krivolov na območju Treh ribnikov. V preteklem letu je možakar srednjih let s svojim psom, običajno ob nedeljah dopoldne, včasih pa ob sobotah, lovil srnjad po gozdovih nad ribniki. Kot sem slučajno ugotovil, se je s psom približal območju, kjer se srnjad zadržuje (na primer med tretjim in četrtim ribnikom), naščuval psa, da je nekajkrat zalajal in ko so srne zbežale iz skrivališč, je streljal na njih. To se je dogajalo več tednov v dopoldanskem času ali proti večeru (v nedeljo oz. soboto). Ko sem ga nekoč zalotil, kako v bližnjem gozdu na ramenih tovori plastično vrečo z ustreljeno srno in puško, sem skrivaj poklical policijo na 113. Policistoma, ki sta prispela čez pribl. 20 minut, sem tudi pokazal njegov avto, ki je bil parkiran v bližini transformatorske postaje (storilec se je medtem skril v gozdu, še prej pa je odložil ustreljeno srno v prtljažnik).
Zatem sem se umaknil, ker sta policista tako zahtevala, in ne vem, ali je bil storilec prijet pri dejanju. Policiji sem poslal poročilo o teh dogodkih s podatki o vozilih, ki ju je storilec uporabljal. Podobno poročilo sem poslal tudi Društvu za varstvo živali in Lovski zvezi Slovenije.
Tako žal srnjadi v teh naših gozdovih ni več. Kot sem slišal, se je podobno dogajalo tudi v drugih gozdovih (na območju Koroške in Pohorja). Verjetno je to postal že družbeni problem. Srnino meso je v gostiščih menda zelo cenjeno …

Bruno F. Fras