Poziv županu in mestnim svetnikom Mestne občine Maribor, da se Mestna občina Maribor razglasi za TTIP free zone

Udeleženci zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti (SČS in SKS) Nove vasi, Magdalene, Tabora, Pobrežja, Studencev, Centra, Ivana Cankarja, Koroških vrat, Peker in Kamnice z zaskrbljenostjo spremljamo vesti o tajnih pogajanjih o čez atlantskih sporazumih, ki jih v imenu držav članic EU vodi Evropska komisija z ZDA in Kanado – TTIP, CETA TISA.

Že samo dejstvo, da se sporazumi sestavljajo in usklajujejo v tajnosti (po prvotnih predlogih naj bi bili tajni tudi še trideset let po podpisu), poraja dvome o dobronamernosti ustvarjalcev. Po informacijah, ki postopoma curljajo v javnost, slika postaja vse bolj grozljiva. Zdaj je že jasno, da vsebino pišejo lobisti in predstavniki multinacionalk, medtem ko so predstavniki ljudstva na nacionalni in evropski ravni, kljub drugačnim zagotovilom vladajočih, iz procesa izključeni. Sporazume bo potrdila Evropska komisija, Evropski parlament bo o njih odločal po načelu »vzemi ali pusti«, ali bodo o njem sploh lahko odločali tudi nacionalni parlamenti, se še ne ve.

Kljub temu, da se govori o trgovinskih sporazumih, je v njih le malo govora o kvotah in carinah. Te so med partnericami že tako na zelo nizkem nivoju in ne predstavljajo resne ovire v medsebojnem trgovanju. Temeljni motivi snovalcev sporazumov so v izničenju tako imenovanih ne-tarifnih barier. Se pravi, v spodkopavanju zakonov in predpisov, s katerimi države ščitijo oz. vzdržujejo:

javni interes, kot so zdravstvo, šolstvo, čisto in varno okolje, kakovostno in zdravo prehrano, vodne in ostale vire, delavske pravice (npr. minimalna plača)
lokalne interese, kot so instrumenti za spodbujanje in razvoj lokalnega podjetništva, lokalne pridelave in ponudbe hrane ipd., javni razpisi za dobavitelje izdelkov in storitev (npr. za šolsko prehrano).

Tu ne gre za razmerja EU proti Ameriki ali Kanadi, temveč za razmerje MULTINACIONALKE PROTI LJUDEM!

V sporazume so za te namene in namene ščitenja interesov investitorjev, torej multinacionalk, vključeni škodljivi instrumenti:

ISDS oz. ICS: mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo. Mehanizem vlagateljem omogoča, da na mednarodnih sodiščih vložijo spor oz. tožbo zoper državo v primerih, ko države s svojim zakonodajnim ali sorodnim ukrepom domnevno kršijo določila trgovinskega sporazuma in negativno vplivajo na naložbo (nižji dobiček, razlastitev vlagatelja…). Zaradi ohlapnih in preslabo definiranih pravil in pojmov, prihaja do zlorab mehanizma. Preko njih korporacije izpodbijajo zakonodajne ukrepe, namenjene varovanju javnega interesa, kot so delavske pravice, varovanje okolja, javnega zdravja, potrošnika. Znani odmevnejši primeri uveljavljanja mehanizma ISDS so:

*Vatenfall zoper Nemčijo (3.7 milijarde evrov zaradi napovedane ukinitve proizvodnje iz jedrske energije);

*Veolia zoper Egipt (zaradi zakona o rasti minimalne plače glede na gospodarsko rast);

*Philip Moris zoper Avstralijo (zaradi zakonodaje o pakiranju tobačnih izdelkov).

Regulativno sodelovanje: Gre za proces, znotraj katerega je predvidenih več mehanizmov in postopkov za sodelovanje med EU in ZDA v pripravi bodoče zakonodaje in spremembah obstoječe zakonodaje. Namen je izenačiti ali vsaj delno omiliti ali ukiniti razlike v zakonih, ki se pojavljajo med EU in ZDA. V primeru podpisa bi tako izgubili pomemben del funkcije države. Ostali bi brez nadzora in možnosti regulacije trgov in podjetij, ki nastopajo na njih, skladno z javnim interesom. Povedano zelo poenostavljeno – korporacije bi dobile veliko več moči v pisanju zakonov, države pa bi to funkcijo izgubile oz. bi bila bistveno znižana. Pomendran bi bil javni interes (in lokalni, če gremo še nižje).

Ratchet in standstil (mirovalna in zaskočna)klavzula se uporabljata v nekaterih prostotrgovinskih sporazumih in bosta tudi del sporazuma TISA. Z njimi se države podpisnice sporazuma zavežejo, da ne bodo uvedle ukrepov, ki bi zmanjšali obstoječo raven odprtosti trga oz. uvedle bolj restriktivnih pogojev za dostop tujih ponudnikov na domači trg. Zavezale bi se tudi, da bodo vsi bodoči zakonski ali drugi državni ukrepi vodili le v smeri večje liberalizacije in odprtosti trgov. Podjetja, ki delujejo v storitvenem sektorju, bodo sicer res lažje dostopala na tuje trge in poslovale v državah podpisnicah sporazuma. A države bodo na podlagi teh klavzul za vedno izgubijo možnost zakonodajnega posredovanja v sektorjih, ki so jih prepustile liberalizaciji. V primeru, da bi se država čez nekaj let odločila za uvedbo javnega sistema npr. oskrbe s pitno vodo, te možnosti zaradi klavzul ne bo imela. In to kljub temu, da bi se privatni izvajalec izkazal za slabo rešitev ali pa bi npr. deloval v nasprotju z javnim interesom.

Opravljene analize strokovnjakov so jasno pokazale, da Slovenija s sporazumi praktično ničesar ne pridobi, izgubi pa veliko. Poleg negativnih gospodarskih vplivov, je zastrašujoča dodatna izguba suverenosti, grožnja znižanja standardov v prehrani, okoljskih standardov, ogrožene so javne storitve in javno dobro. Celo po najbolj optimističnem scenariju bi v Sloveniji pridobili le 1.500 delovnih mest. Če pa vemo, da napovedi o rasti ni do zdaj izpolnil noben tak sklenjen sporazum (število delovnih mest se je znižalo in ne zvišalo), potem je jasno, da tudi Slovenija ne bo izjema.

Da sporazumi dolgoročno nikomur, razen multinacionalkam, ne prinašajo nič dobrega, so spoznali domala po vsem svetu. In odpor je vse močnejši. Nasprotujejo jim celo v ZDA, saj so izjemno negativne posledice takih sporazumov dodobra skusili na lastni koži (sporazum NAFTA).

Verjamemo, da tudi vi, kot izvoljeni predstavniki prebivalk in prebivalcev Maribora, dvomite v koristnost in dobronamernost sklepanja takih sporazumov in se zavedate, v kako veliki meri bo sprejetje sporazumov onemogočilo tudi vse vaše napore, ki jih vlagate v to, za kar smo vas izvolili. In to je skrb za našo in vašo skupnost. Da si tega ne pustijo vzeti, so jasno povedali združeni v Svetu evropskih občin in regij – CEMR, 21. aprila letos pa so to še enkrat z deklaracijo jasno povedali župani, zbrani v Barceloni na Pan-Evropskem srečanju županov na temo sporazumov nove generacije.

Zato vas, župan Andrej Fištravec in vas, svetnike v Mestnem svetu Mestne občine Maribor pozivamo, da se naša mestna občina kot prva v Sloveniji razglasi za skupnost brez novodobnih škodljivih sporazumov – za »TTIP FREE ZONE« in se pridruži več kot 1.800 mestom in skupnostim, ki so tako deklaracijo že sprejele. Med njimi sta regiji Toscana in Lombardija, pa Milano, Modena, Frankfurt, Manchaster, Glasgow, Barcelona, Köln, New York pa tudi dve z našim mestom pobrateni mesti, Graz in Marburg.

Tako boste vsaj na deklarativni ravni pokazali, da se zavedate pogubnosti tajnih sporazumov za lokalno skupnost, demokracijo, okoljske standarde in socialne pravice. In, da slišite in podpirate glas zaskrbljenega ljudstva, ki vas je volilo. Hkrati boste tako spodbudili vaše kolege drugod po Sloveniji, da storijo enako in s tem jasno poveste in povedo državi, da svoje skupnosti in vsega, kar je skupnosti tako pomembno, kapitalu niste pripravljeni prodati.

BODIMO PRVI! Postanimo TTIP free zone!

SČS Nova vas, SČS Magdalena, SČS Tabor, SČS Pobrežje,
SČS Studenci, SČS Center in Ivan Cankar, SČS Koroška vrata, SKS Kamnica, SKS Pekre