V ustavi RS je zapisano, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Zakon o varstvu okolja, v 2. člen navaja, da je »namen varstva okolja (...) spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti«, kar pa z dejavnostmi sredi spalnega naselja stanovanjske soseske Studenci gotovo ni mogoče. Podjetji, ki delujeta na območju bivšega Tekola–, se ukvarjata z zbiranjem, sortiranjem in nadaljnjo distribucijo kovinskih odpadkov ter gradbeništvom in trgovanjem z rabljenimi avtomobili. Z dejavnostmi povzročata neznosen hrup in umazanijo, ki je vidna že s prostim očesom. V veljavni urbanistični zasnovi mesta Maribor je že s prostorskim aktom določeno, da je to območje stanovanjske in dopolnilne dejavnosti, torej se morajo podjetja s tako motečimi dejavnostmi umakniti drugam, tja, kamor sodijo – v industrijska oz. proizvodna območja, kjer ne bodo onemogočala dostojnega življenja okoliških stanovalcev.

Nismo prvi, ki opozarjamo na perečo problematiko, ki pomembno vpliva na naše zdravje in okolje, v katerem živimo. Prebivalke in prebivalci Studencev nanjo na različne načine opozarjajo že vrsto let: pisali so pisma predsednikom države, različnim ministrstvom, omenjeno grožnjo so obravnavali celo na seji Mestnega sveta MOM, sestankovali so z bivšim županom in podžupani, sestankovali so tudi na Sektorju za varstvo okolja in ohranjanje narave, nemalo prijav je bilo poslano na Inšpektorat RS za okolje in prostor, najeli so celo odvetnike za razjasnitev omenjene problematike, a še vedno ni bilo storjeno nič. En na drugega so prelagali odgovornost za nastalo situacijo, jasno pa je predvsem, da stanovanjsko in industrijsko območje nista ločeni in to pomembno vpliva na kakovost življenja na Studencih.

Inšpektor za okolje, ki opravlja preglede na spornem območju, je v enem od dopisov navedel, da je vzrok problema hrupa v okolju slabo prostorsko planiranje, saj stanovanjska in industrijska območja niso ločena. Menil je, da »tudi če hrup, ki prihaja iz industrijskih objektov, ne presega mejnih vrednosti hrupa v okolje, je velikokrat moteč za stanovalce v bližini industrijskih objektov«. Sprašujemo se, ali vnaprej napovedane meritve, ki jih inšpektorji izvajajo na omenjenem območju, katerih rezultat nam je vsem vnaprej znan, kljub našim krikom na pomoč vedno naletijo le na gluha ušesa.

Zakon o varstvu okolja, 8. člen, pravi, da je »uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.« Za območje bivšega Tekola zagotovo ne moremo reči, da je neškodljivo za zdravje, zato zahtevamo čimprejšnji umik industrijskih dejavnosti iz tega predela.

Enotni smo si, da sem spadajo stanovanjski objekti, družbene infrastrukture (šole, vrtci, šport, zdravstvo, kultura ipd.), zelene površine in površine za rekreacijo in šport. Na omenjenem zemljišču bi lahko bila zelenica, morda manjši park, otroško igrišče, ki ga v tem delu mesta sploh ni. Na ta način bi se v mirnem in zelenem okolju srečevale in družile različne generacije. Čeprav sporno območje ni v lasti MOM, odgovorno mestno oblast pozivamo, naj zemljišče odkupi in podjetjema najde nadomestno zemljišče, ki bo primerno za njuno dejavnost, in nato spremeni namembnost zemljišča, nam, prebivalkam in prebivalcem Studencev, pa po dolgih letih le omogoči kvalitetno življenje brez vsakodnevnega hrupa in dihanje čistejšega zraka brez prašnih ter kovinskih delcev.

Aktivni prebivalci
samoorganizirane četrtne skupnosti Studenci

>> javno pismo v pdf formatu