Maribor se danes sooča z 18,3% nezaposlenostjo, med mlajšo populacijo pa je ta celo bliže 50%. V Mariboru, ki je nekoč veljal za najbolj industrializirano mesto v bivši Jugoslaviji, se prvič po drugi svetovni vojni soočamo z lakoto in splošnim pomanjkanjem, veča se število brezdomcev, ekonomskih migrantov ter beg možganov. Gre za mesto, ki bo s težavo preneslo izgubo še dodatnih 500 delovnih mest znotraj dveh podjetij, ki tvorita Mariborsko livarno. Da ne govorimo o dodatnem bremenu, ki ga bodo zaradi tega nosili ne le delavci in njihove družine, ampak vse mesto. Tako ni čudno, da bodo delavci organizirali protestni pohod po mestu, ki se bo pričel v soboto, 18. maja, ob 12h na Trgu Vstaje (bivši Trg Svobode).

Njihova delovna mesta bi lahko rešili. Nedavno je bilo odpuščenih veliko delavcev, katerih delo so lastniki - banke - preložili na tiste, ki v podjetju še delajo. Dela in naročil je bilo dovolj za vse, tudi že bivše zaposlene. Vendar so se, navkljub dobrim kazalcem na trgu izdelkov, ki jih v livarni proizvajajo, banke (ki so večinski lastnik podjetja) brez pomislekov odločile, da bodo podjetje raje prodale, namesto da bi mu odobrile potreben kredit za nakup surovin. Ne pozabimo, da gre za podjetje, ki med drugim dobavlja avtomobilske dele za velika podjetja v Nemčiji, da gre torej za vrhunsko kakovost dela in izdelkov, delavci pa morajo opravljati celo nadure. Če je podjetje v težavah, so za to potemtakem očitno krivi lastniki in upravljavci, ne pa delavci. Dolg, ki ga podjetje dolguje delavcem, naj se torej pretvori v lastniški delež le-teh! Podjetje dolguje denar dvema vrstama ekonomskih subjektov - delavcem in investitorjem. Slednji kujejo dobiček tako, da posojajo denar in upajo, da se jim posojilo obrestuje. S tem sprejemajo tveganje, da se njihova računica ne izide. Delavci pa niso investitorji, oni prodajajo svoje delo. Kot taki bi morali biti prvi v vrsti, ko gre za poplačilo dolgov. Podjetje bi lahko rešile tudi same banke-lastnice, ki bi posledično koristile tako vsem davkoplačevalcem kot tudi državi.

Vendar je to le vrh ledene gore in morda bodo nekateri menili, da je to podjetje pač preveč zavoženo, da bi ga še lahko rešili. Kaj pa druga, uspešna podjetja, ki jih želi država prodati tujim vlagateljem (med katerimi je tudi banka, ki je neposredno kriva za krizo v ZDA in Grčiji)? Država želi prodati Cinkarno Celje, Helios iz Domžal, pa še približno ducat drugih. Uspešna podjetja, ki bi zagotavljala delovna mesta, socialno varnost, na koncu koncev tudi davke, ki bi na srednji ali dolgi rok mnogo bolje polnili državno blagajno, kot pa takšna odprodaja. Nerazumljiva nam je logika ekonomistov in vlade, ki vidijo rešitev domače ekonomije v tem, da uspešna podjetja prodamo tujcem. Za katere si drznemo ugibati, da jih dolgoročni razvoj države ne zanima najbolj. Mar ne bi bilo bolje, če bi prodali neuspešna podjetja, s katerimi očitno ne znamo upravljati?

Žal se ekonomska politika naše neizvoljene premierke ne razlikuje kaj prida od njenega predhodnika. Oba sta, kot pravzaprav tudi ves preostali slovenski politični vrh, zavezana neoliberalni ideologiji ter diktatom iz tujine, ne glede to ali so le-ti iz Bruslja, Berlina ali Washingtona, iz Frankfurta ali Wall Streeta. Ta vsiljena ekonomska politika koplje grob domači proizvodnji, izvaža delo cenejšim ponudnikom, bogati bogate in siromaši uboge. Je ideologija, ki meni, da je svoboda to, da lahko v plačah tekmujemo s kitajskimi sužnji. Kar neizbežno vodi v to, da bomo kmalu vsi plačani kot sužnji in seveda tudi delali v suženjskih pogojih. In ta logika je nevzdržna za človeštvo! Zato dajmo zmanjšati svobodo kapitala in povečati svobodo človeka! Naj postane vodilo družbe kvaliteta življenja, ne pa finančni dobiček za vsako ceno!

Zlo v svetu, od korupcije in nepotizma v Mariboru, preko zapiranja podjetij v Sloveniji, ekonomske krize v EU in drugod, do izkoriščanih otrok v Bangladešu in Portoriku, suženjskih delavk na Kitajskem in celo trupel v Bagdadu in Kabulu je v veliki meri posledica logike kapitala v svoji najbolj surovi obliki do sedaj. Zatorej menimo, da gre ne le v Mariboru in v državi, marveč na svetu za en boj, boj zatiranih proti zatiralcem.IN TA BOJ PODPIRAMO!

Kreativna skupina Iniciative mestni zbor