ZGODIL SE JE PRVI MESTNI ZBOR - Iniciativa Mestni Zbor

Po treh letih aktivnega angažmaja prebivalk in prebivalcev Maribora v okviru zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti je napočil čas, da odpremo skupno razpravo na enem mestu – na mestnem zboru. Ta se je odvil minuli ponedeljek, 16. maja v dvorani MČ Center, na Meljski ulici 37. Petdeset zavzetih, vztrajnih in izjemno aktivnih prebivalk in prebivalcev se je udeležilo skupnega srečanja, da bi skozi razpravo in izmenjavo idej osmislili skupne aktivnosti v zvezi s tremi vnaprej izbranimi temami: odlok o javnem redu in miru, delo mestnega redarstva ter motiviranje k večji udeležbi.

Odlok o javnem redu in miru (JRM) je dokument, ki bi naj podajal smernice za družbene odnose, dejanja, vedenja za sobivanje v skupnosti. Udeleženci, ki jih je vodila osebna izkušnja, se niso mogli strinjati z uradno razlago o nepotrebnosti takega Odloka – češ, da vsebine, ki so bile predmet bivših odlokov, ustrezno ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru in ostali relevantni zakoni. Najti ustrezne uredbe in odloke, še posebej tiste, ki so veljavni na občinski ravni, je skoraj nemogoče. Ali naj na zborih SČKS skupaj oblikujemo nov predlog odloka o JRM ali pa naj pripravimo seznam problemskih točk in pozovemo občinske službe, naj povedo, kateri zakoni, odloki in uredbe posamezne točke urejajo, je bilo vprašanje, ki se je razvilo skozi razpravo. Na koncu razprave smo se zedinili, na izvedemo slednje.
Kaj naj bi sploh bile pristojnosti medobčinskega redarstva in kakšne so njihove konkretne naloge, se že lep čas sprašujejo na zborih SČKS, pa ne dobijo odgovora. Izvedelo se je, da uspešnost dela mestnega redarstva merijo v številu izdanih glob, največkrat za prekršek pri parkiranju. Morda je za inkasantsvo kot praktično edino aktivnost redarstva, ki je sicer medobčinska služba, pa vendarle 85 % svojih aktivnosti usmerja v Maribor, večino pa zgolj in samo v center mesta, kriva tudi kultura udeležencev v prometu. Da bi morda potrebovali le mestno redarstvo, da to redarstvo potrebuje prioritetne naloge, ki naj jih izvaja redno in dolgoročno, s čimer lahko spremeni navade voznikov, da je potrebno oblikovati načrt dela in kriterije za merjenje uspešnosti dela, da bi mestno redarstvo moralo izvajati tudi druge naloge zagotavljanja javnega reda in miru ter da velja oživiti tudi druge vzvode, s pomočjo katerih bi izboljšali kulturo udeležencev v prometu, so bile ideje, ki jih bo osmislila mestna delovna skupina z promet, ki z mestnega zbora odhaja okrepljena, saj pričakujejo, da se jim po tej razpravi pridružijo še manjkajoči delegati nekaterih zborov SČKS.
Da motivacija za delo v dobrobit skupnosti izhaja iz vsakega posameznika, je jasno vsem udeleženim na mestnem zboru, še bolj pa to velja za vztrajnost in zavedanje, da je to tek na dolge proge, napredovanje po milimeter in milimeter, ki je ljudem izven zborov pravzaprav nevidno. Ljudi, ki bi se bili pripravljeni dolgoročno angažirati, pač ni tako veliko. Želimo si le, da bi bil o delu in vsebinah obveščenih več ljudi, ki bi priskočili za podporo, se pridružili, ko gre za aktivnosti, katerih rezultati so vidni takoj. Velja poskusiti na osebni ravni, začeti pri družini, sosedih in jih vsaj umestiti med obveščene in osveščene, menijo udeleženci. Več delovnih akcij, več druženj, nadaljevanje s strokovnim in resnim delom, stalno mesto v medijih so predlogi, ki jih bomo družno uresničevali v prihodnje v želji, da se prebivalke in prebivalci Maribora zedinimo v zavedanju, da naše mesto lahko rešimo le sami.
Mestni zbori se bodo v bodoče izvajali dvakrat letno, so se ob koncu odločili udeleženci, po potrebi pa bo še kakšen več.