Kako smo dobili
participatorni proračun?

Te dni se o participatornem proračunu (PP) precej govori, saj se v okviru PP za leti 2023 in 2024 ravno te dni pričenja s fazo glasovanja. Tudi na zborih Samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti (zborih SČKS) smo lahko večkrat slišali razpravo o PP, tako o posameznih predlogih, ki bodo predmet glasovanja, kot tudi o mehanizmu samem. Poznavanje mehanizma variira od osebe do osebe, veliko občanov pa, kot je videti iz poskusov novinarjev, da bi občane zapletli v pogovor o njem, le tega sploh ne pozna.

Zboristom je PP praviloma bolj poznan, česar pa morda ne vedo vsi, pa je dejstvo, da je PP rezultat dela zborov SČKS ter izvira iz samih začetkov njihovega delovanja. Zgodba o uvedbi PP je tudi zgodba kako lahko aktivno (so)delovanje v skupnosti privede do sistemskih sprememb po celi državi.

OD KOD IDEJA?
Zgodba se je začela v letu 2013, ko je delovala le peščica zborov SČKS. Takrat si je zbor Samoorganizirane četrtne skupnosti Nova vas prizadeval za izboljšanje varnosti na Prušnikovi ulici, ki jo vsakodnevno prečkajo številni otroci iz blokovskega naselja na poti v šolo. Ulica namreč ni imela zarisanih nobenih prehodov za pešce. Na večkratne pozive, da se stanje uredi, se mariborska občina ni odzivala pozitivno. Trdila je, da bi bili prehodi nezakoniti in iskala podobne iz trte zvite izgovore. Zboristi so zato sklenili, da bodo izvedli opozorilno medijsko akcijo imenovano Akcija Zebra, s katero so želeli občino prisiliti, da bi prehode za pešce le uredila. Akcija je naletela na zelo pozitiven odziv med krajani in sprožila medijsko ogorčenje zaradi brezbrižnosti MOM, kar je privedlo do tega, da so bili že v nekaj dneh zarisani štirje prehodi za pešce.
A uspešnost akcije je spodbudila tudi globlji razmislek. Namreč, ali je res potrebno, da se desetine občanov organizira, izvaja javne akcije, vključi medije in izvaja pritisk na občino, da se uredi neka tako osnovna stvar, kot so prehodi za pešce? Če živimo v demokraciji bi vendar moral obstajati nek mehanizem, da občani takšne manjše posege v prostor enostavno zahtevajo. Izkazalo pa se je, da takšnega mehanizma v našem pravnem redu enostavno ni. Zbora SČS Nova vas to ni prestrašilo in začelo se je raziskovanje, ali morda kje po svetu kakšna država uporablja primeren mehanizem. Po pregledu mednarodnih praks se je ugotovilo, da v kar nekaj občinah po svetu izvajajo mehanizem skozi katerega lahko prebivalci uveljavljajo svojo demokratično voljo in zapovedo občinski oblasti, katere investicije naj izvede v njihovem okolju. Tak mehanizem se je imenoval participatorni proračun (PP). Zbor SČS Nova vas je pripravil pobudo za uvedbo participatornega proračuna v MOM, ki so jo predebatirali in podprli vsi takrat obstoječi zbori SČKS. Boj za uvedbo PP v MOM pa tudi širše v Sloveniji se je tako pričel.

Foto: Akcija Zebra

BOJ ZA PP
Predlog za uvedbo PP sprva ni naletel na pozitiven odziv MOM. Občina je zavzela stališče, da v slovenskem pravnem redu uvedba PP ni mogoče, enako je bilo stališče Skupnosti občin Slovenije. V prepričanju, da takšno mnenje ne drži, se je ustanovila Delovna skupina za participatorni proračun in lokalno samoupravo (DPPLS) v kateri so družno delovali zboristi in moderatorji IMZ. Do konca leta 2013 je skupina našla pravno rešitev in pripravila model izvedbe, ki je postal najvišji standard, katerega danes povzema vse več občin. Model izvedbe je skupina preverila pri pravnikih in se ponovno obrnila na občino. Občina je za pravno mnenje zaprosila Ministrstvo za javno upravo, ki ni našlo nobene pravne ovire za uvedbo participatornega proračuna. Kljub temu ga župan Fištravec še vedno ni hotel uvesti. Ker je bilo leto 2014 leto volitev, se je skupina DPPLS odločila izvesti javno kampanjo zbiranja podpore za uvedbo PP v Mestni občini Maribor, ki bi zagotovila, da bi uvedba PP postala pomembna predvolilna tema. V maju 2014 so zboristi in moderatorji tako zbrali štiri tisoč podpisov podpore uvedbi participatornega proračuna. IMZ je organizirala tri predvolilna soočenja (pred volitvami v državni zbor, za župana in v občinske svete) kjer se je ob ostalih temah obravnavalo tudi PP. Rezultat? Praktično vsi kandidati podprli uvedbo PP. Zmagoviti župan Fištravec sprva ni našel časa, da bi sprejel podpise podpore in se sestal s pobudniki. Po precejšnjem javnem pritisku je pa po nekaj mesecih klonil in vendarle pristal na pilotno izvedbo PP.

Foto: Zbiranje podpisov za uvedbo PP

PP PRVIČ V SLOVENIJI
Ko je župan Fištravec končno le pristal, da se PP prvič v Sloveniji izvede, je želel, da se uvaja postopno, medtem ko so zbori SČKS želeli, da se uvede na območju celotne občine. Dosežen je bil kompromis, da se PP poskusno izvede v eni izmed mestnih četrti. Uspešna izvedba, definirana kot več kot 50 podanih predlogov projektov in več kot 5 % upravičencev udeleženih v glasovanju, bi v naslednjem letu PP razširila na šest MČ in KS, uspešna širitev pa bi pomenila uvedbo PP na celotno območje mestne občine Maribor, na vseh 17 mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Kasneje je ta dogovor prekršil.

Pri uvedbi prvega PP v Sloveniji so v delovni skupini z občinskimi strokovnimi službami sodelovali udeleženci zborov SČKS in aktivisti iz IMZ, ki so formalizirali načrt izvedbe. Župan Fištravec je obljubil, da bo za predloge v MČ Radvanje zagotovil 100.000 €. Pilotna izvedba se je tako prvič v Sloveniji odvila v jeseni 2015.
Aktivni posamezniki z zbora SČS Radvanje so vložili precejšnje napore v obveščanje in osveščanje sokrajanov, zato je bil tudi odziv občanov v MČ Radvanje dober. Zastavljeni cilji so bili krepko preseženi. Oddanih je bilo 76 predlogov, glasovanja pa se je udeležilo 10,8 % upravičencev. Izglasovanih je bilo 14 predlogov. Veliko je bilo razlogov za proslavljanje!
Kljub temu, da je pilotna izvedba PP krepko presegla zastavljene cilje, pa je župan Fištravec svojo obljubo požrl. Izmed izglasovanih projektov se jih je v Radvanju izvedlo le prgišče, večinoma najcenejših. Obljubljene širitve PP ni bilo in postopek se za časa županovanja Andreja Fištravca ni več ponovil. Prebivalci so tako doživeli veliko razočaranje in PP je v Mariboru dobil grenak priokus, še en ilustrativni primer kako vodstvo občine lastne zaveze do občanov jemlje kot nekaj popolnoma nepomembnega.

Foto: PP Radvanje 2015

PP SE RAZŠIRI PO DRŽAVI
Pilotni projekt, ki bi lahko proslavil Maribor kot inovatorja na področju demokracije, je v Mariboru začasno zamrl. Se je pa zato model, ki so ga izdelali zbori SČKS in IMZ, začel uvajati v drugih občinah. Že naslednje leto (2016), je PP uvedla občina Ajdovščina, v letu 2017 še občini Komen in Nova Gorica, od takrat naprej pa se PP po slovenskih občinah vztrajno širi. Model, izdelan v Mariboru, je postal državni standard za PP. Hkrati predstavlja uradno definicijo PP in je tudi model najboljše prakse. Pri mnogih občinah so pri izvedbi svetovali ali drugače sodelovali člani originalne delovne skupine, ki je v sklopu zborov SČKS izdelala model. Do sedaj je PP uvedlo ali uvaja že 40 občin.

PP SE VRNE V MARIBOR
Tako kot na volitvah leta 2014 so zboristi SČKS in aktivisti IMZ poskrbeli, da bil je tudi leta 2018 na lokalnih volitvah PP pomembna predvolilna tema in so se skoraj vsi županski kandidati in skoraj vse liste kandidatov za mestni svet do uvedbe PP opredelili pozitivno. Tako se je leta 2020, po javni pobudi Stičišča nevladnih informacij Podravja-Zavod PIP, Mestna občina Maribor vendarle odločila, da se PP ponovno uvede. Za izvedbo, ki je potekala v celotnem območju MOM, razdeljenem na 6 območij, je namenila 500.000 €. Občani so, nedvomno še pod vtisom prelomljenih obljub župana Fištravca, v procesu PP sodelovali v manjšem številu kot leta 2015 v Radvanju, a je bilo kljub temu predlaganih 340 in nato izglasovanih 43 predlogov projektov. Danes vidimo, da je občina izglasovane predloge precej dosledno tudi izvedla.

PP DANES
Trenutno se izvaja drugi krog participativnega proračuna, v katerem se odloča o projektih, ki naj jih občina izvede v proračunskem obdobju 2023-2024. Tokrat je MOM podvojila obseg sredstev, ki jih je prepustila v odločanje občanov. Na voljo je tako skupno 1 milijon evrov, razdeljenih enakomerno med 5 območij, torej 200.000 evrov za vsako. Občani so poleti, ko je potekala faza zbiranja predlogov projektov, oddali 274 predlogov. 150 predlogov je sedaj uvrščenih v fazo glasovanja, ki trenutno poteka. Glasujejo lahko vse občanke in občani starejši od 15 let.

Foto vir: MOM

PA ŠE POZIV
Kot vidite je PP mehanizem, ki so si ga priborili občani. Občanom daje moč, da predlagajo konkretne projekte in potem tudi sami demokratično odločijo, kateri izmed predlaganih projektov naj se tudi izvedejo. V slovenski lokalni samoupravi je trenutno to edini mehanizem, ki glede takšnih projektov daje občanom neposredno moč odločanja.
Za proces participatornega proračuna je pomembno, da občani v njem sodelujemo. Večja kot je udeležba in vpletenost ljudi, bolj je rezultat odraz volje skupnosti, je bolj legitimen in večji je pritisk na odločevalce, da so tudi projekti izvedeni dosledno in da se izvajanje PP nadaljuje, nadgrajuje in tudi vsebinsko širi v prihodnjih letih. In obratno - če se občani orodja ne bomo posluževali, bo to odločevalcem omogočilo, da ga bodo krčili, zmanjševali sredstva ali vse skupaj v celoti ukinili.
Kot ste lahko prebrali, je bil PP plod dolgoletnega truda občanov aktivnih na zborih SČKS. V IMZ menimo, da bi bilo s trudom priborjen mehanizem škoda pustiti ob strani. Kot smo zapisali na plakatih, s katerimi smo vas pozivali na jesenske zbore, se samo od sebe nikoli nič ne premakne na bolje. Enako velja tudi za PP. Če v njem ne sodelujemo, se ga tudi razvijati ne da. Zato vas pozivamo, da uporabite svojo demokratično pravico, se o PP informirate in sodelujete v glasovanju ter tako prispevate svoj del k izboljšanju sosesk in celotnega mesta.

moderatorji Iniciative mestni zbor
zanje Matic Primc