Zbor SČS Studenci, 21. 9. 2017

Ko ni jasnega dogovora, velja vse. Na čigavo škodo?

Tudi na četrtkovem zboru samoorganizirane četrtne skupnosti Studenci so udeleženci razpravljali o vsebinah in praksah, ki kvarijo bivalno okolje tukaj živečih. Tokrat so vnovič načeli problematiko zbiranja reciklabilnih materialov na ekoloških otokih. Izgleda da niti Snaga niti prebivalci ne najdejo ustrezne rešitve, s katero bi preprečili, da bi ekološki otoki izgledali kot odprta smetišča. Udeleženci zbora si ne zatiskajo oči pred dejstvom, da smo za nesnago krivi predvsem ljudje sami, a menijo, da bi veljalo premisliti o dostopnosti do ekoloških otokov, saj po opažanju prebivalcev, ki imajo kesone pred nosom, največ nesnage povzročajo tisti, ki tukaj ne živijo in jih nered in smrad, ko zbiralnico zapustijo, seveda nikdar več ne doseže. Zaenkrat bodo kot kratkoročno rešitev predlagali, da se odvozi surovin iz ekoloških otokov vršijo pogosteje kot do sedaj. Zakaj? Na Primorskem, kjer to storitev izvaja javno podjetje Marjetica, so ekološki otoki pod ključem, praznijo pa jih dnevno. Zaradi tega tam nesnage ni.

Zbor se je na Urad za komunalo, promet in prostor obrnil s pobudo, da se spremeni režim na delu Kamenškove, ki je povezana na Erjavčevo. Na sicer že zelo ozko cesto je zdaj po novem speljana tudi avtobusna linija, dvosmerni promet pa v taki situaciji praktično ni mogoč brez velike mere nervoze med udeleženimi in prometih zastojev, ki se širijo na Erjavčevo. Zato predlagajo enosmernost tega dela Kamenškove z izvozom na Erjavčevo, za zagotovitev krožnosti pa še enosmernost v nasprotno smer v sosednji Kalohovi.

Udeleženci so odprli tudi pogovor o poslovnih dejavnostih na Studencih. Ugotavljajo, da so nekatere precej moteče za življenje v stanovanjskih soseskah z vidika hrupa in neprijetnih vonjav. A tema ni nova. Na primeru Tekola in njihovih najemnikov ter Eco Laba so lahko ugotovili, da imajo podjetja dovoljenja urejena. Je torej problem v izdaji dovoljenj? Ali gre vseeno pri posameznih podjetjih oz. obrtnikih za kršitve dovoljenj? To bi lahko ugotovil le pristojni inšpektor na podlagi vsakokratne prijave, so ugotavljali na zboru. Kako drugače bi bilo, če bi v mestu obstajal dogovor – recimo mu Odlok o javnem redu in miru – v katerem bi bilo jasno zapisano, kako bomo vsi skupaj sobivali? Tudi šesti nagovorjeni direktor mestne uprave v Fištravčevem mandatu si za to problematiko ni vzel več kot minuto časa.