Neizvoljena vlada želi v ponedeljek s sprejemom dveh izjemno pomembnih političnih aktov še močneje poseči v že tako močno okrnjene demokratične pravice nas, državljanov. S tem dejanjem pa bi na vse posameznike in posameznice v parlamentu, ki bi ta predloga podprli, upravičeno padel sum kaznivega dejanja zoper neodvisnost po 350. členu Kazenskega zakonika RS. Ta pravi: "Državljan Republike Slovenije, ki poskuša spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let."

Čemu tako? Tako sprejetje 'zlatega fiskalnega pravila' kot omejevanje demokracije s spremembo referendumske zakonodaje jasno kažeta na podrejanje interesov Republike Slovenije zunanjim interesom. 'Zlato fiskalno pravilo' je le politični konstrukt. Ekonomisti niti ne poskušajo prikazati njegove ustreznosti v ekonomski znanosti, temveč odkrito priznavajo, da je edini razlog za njegovo uvedbo to, da bi z njim 'pomirili' ali 'poslali pozitivni signal' tujim interesom. Lahko se vprašamo: "Če naši ekonomski tekmeci od nas zahtevajo sprejem nekega ekonomskega pravila, kaj je potemtakem bolj verjetno, da je to pravilo dobro za nas ali za njih?" Odgovor je bržkone vsakomur očiten: 'Zlato fiskalno pravilo' nima na razvoj domačega gospodarstva prav nobenega pozitivnega učinka, omejuje pa naš ekonomski manevrski prostor, ki bo z vpisom v ustavo ostal omejen še dolgo v prihodnost. Na drugi strani pa bi takšno pravilo močno koristilo zunanjim ekonomskim silam, ki bi z njim dosegle, da naša država postane nekakšen aparat za obogatitev njihovih investicij, seveda ne glede na posledice za Slovenijo.

Niti v eni državi, kjer se je strogo varčevalo, se ni povečala niti gospodarska rast, kaj šele kvaliteta življenja. Celo več – krizo so najbolje prebrodile ravno države, kjer se ni kaj prida varčevalo in tako tudi njihovi državljani niso trpeli tega bremena. Povrhu pa je bila nedavno ključna študija, ki govori o prednostih državnega varčevanja ("Growth in a Time of Debt" oziroma "Rast v času dolga", Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff), razkrinkana kot bodisi velika napaka v računalniškem izračunu bodisi groba manipulacija podatkov s strani avtorjev.

V spregi s sprejetjem zlatega fiskalnega pravila pa gre tudi sprememba zakonodaje glede instituta referenduma, ki se nanaša predvsem na to, da se prebivalstvo še bolj odrine od vsakršnega vpliva na ekonomske odločitve. V ZDA je Trilateralna komisija, veliki think tank, v sedemdesetih letih minulega stoletja skovala zanimiv termin – kriza demokracije. Kriza pa se je nanašala na preveč demokracije, saj so zaradi močnega protivojnega gibanja svoje pravice po demokratični poti začele zahtevati še druge deprivilegirane skupine (ženske, mezdni delavci, homoseksualci obeh spolov, etnične manjšine ...), kar pa je destabiliziralo tamkajšnji status quo in ogrozilo interese vladajočih elit. S podobno krizo se sooča tudi povstajna Slovenija. Ljudje so začeli koristiti orodja, ki so jim na voljo, se povezovati, pritiskati na svoje do včeraj nedotakljive voditelje in se zaradi tega soočati s čedalje večjo državno represijo na eni strani (32 mladeničev, ki so bili dva meseca talci države, kazenski pregon pa ni bil ustavljen; kazni za protestnike; solzivec, konjeniški napadi in celo grožnja s posredovanjem vojske!), na drugi pa z odvzemom državljanskih pravic, v konkretnem primeru s spremembo referendumske zakonodaje. Tako bodo lahko naši vladarji, šerifi, hobotnice in kar je podobnega brez možnosti vmešavanja državljanov v ekonomske zadeve dosegli, da bodo delavci v Sloveniji končno lahko tekmovali s kitajskimi – oboji kot sužnji v pravzaprav vseh pogledih.

Nesprejemljivo je, da nam samooklicani politični gospodarji želijo omejiti možnost ljudske participacije v politiki, brez da bi se o tem z ljudstvom posvetovali! Mogoče bo res nekoč prišel dan, ko referendumi ne bodo več potrebni, saj bomo živeli v dovolj demokratični družbi, ki bo imela dovolj drugih, boljših instrumentov političnega udejstvovanja, da ga ne bomo več potrebovali. Takrat bomo pač imeli še zadnji referendum, na katerem se bomo od nadaljnjih poslovili. Vendar pa do tega, še vedno dokaj oddaljenega dne nadaljnjega krčenja demokratičnih pravic ne moremo in ne smemo sprejeti.

Kreativna skupina Iniciative mestni zbor

Poslano: vladi RS, medijem, širši javnosti

* All for ourselves, and nothing for other people, seems, in every age of the world, to have been the vile maxim of the masters of mankind, Adam Smith, Wealth of Nations, 1776