Zbor SČS Center in Ivan Cankar, 7. 4. 2016


In vendar se vrti

Na minulem zboru SČS Center in Ivan Cankar so udeleženci najprej preučili odgovore, ki so jih v zvezi s problematiko Mestnega parka, Piramide, Kalvarije in Treh ribnikov podale strokovne službe naše občine. Želeli bi si, da se izgovori o pomanjkanju sredstev počasi spremenijo v iskanje rešitev, ki so izvedljive. In nekaj so jih predlagali. Enako velja za zadeve, ki so očitno v skupno dobro, kljub temu, da zaradi zasebnega lastništva niso v pristojnosti mesta. A vse ni tako črno. Na področju mestnega parka in mestnih hribov se je v zadnjem času vendarle uredilo kar nekaj stvari, z veseljem ugotavljajo udeleženci, zadovoljni, da se komunikacija občana z mestom počasi vendarle odpira. Tudi letos ne bodo le izpostavljali problemov, temveč bodo sami poprijeli za delo. V naslednjem mesecu pripravljajo čistilno akcijo, tokratno ciljno področje pa je trenutno še stvar predlogov udeležencev.

Ugotavljajo, da zbori SČKS v veliki večini podpirajo protestno pismo, ki so ga naslovili na Mira Cerarja in v katerem zahtevajo, da se stavba bivše SDK nameni UGM, ki si zanje prizadeva že lep čas in bi pomenili konec prostorske stiske ter razvoj dejavnosti te pomembne mariborske kulturne institucije. Dispečerski center lahko svoje mesto najde v kakšnem drugem praznem prostoru, teh je v mestu na pretek, so enotni, center mesta pa potrebuje kulturne vsebine. Pismo gre lahko na pot.

Problematika umetnostne galerije je tudi ena izmed tem, ki so jih za razpravo na majskem mestnem zboru izbrali udeleženci, skupaj s pobudo za sprejetje odloka o javnem redu in miru ter motivacijo občank in občanov za aktivno udeležbo v lokalnem okolju.

Da se je več delalo za lokalno skupnost, ko so bili Košaki in Počehova samostojna krajevna skupnost, je po poročanju udeleženca precej razširjeno mnenje med krajani mejnih zaselkov MČ Ivan Cankar. A razveseljuje informacija, da vsaj v Košakih obstaja želja, da se soseska in njihov dom krajanov obogati z dogodki in dejavnostmi za sokrajane. Lokalne organizacije so že prijele za delo.

Zboru sta se tokrat pridružila tudi člana iniciative za Koroško cesto. Udeleženci so izrazili željo po sodelovanju in pomoči, hkrati pa izpostavili, kar so sami dobro spoznali v preteklem delovanju – kako pomembna je celovita obravnava problematike, kar Koroška cesta vsekakor zahteva in kako pomembno je doseganje medsebojnega konsenza, če se želimo premakniti k rešitvam.