Delavnica o vsebinah projekta ureditve parka ob Pekrskem potoku, 24. 10. 2017

Prvenstveno bi imeli živ potok, ostalo so nijanse

24. oktobra se je na zboru SČS Nova vas zbralo kakšnih trideset krajank in krajanov, med njimi tudi nekateri prebivalci Radvanja, da bi se konkretno pogovorili o eni sami temi – kakšne vsebine si ljudje želimo za skupno področje, ki ga začrtava Pekrski potok.

Pred nekaj meseci se je za ta namen na zboru oblikovala delovna skupina. Ta je poskrbela, da se projekt Ureditev parka ob Pekrskem potoku, ki  je od lani umeščen med vsebine mestne Trajnostne urbane strategije (TUS), oblikuje strokovno in s sodelovanjem ljudi, ki tukaj živijo. Prebivalcem so se zato pridružili izvedenci za krajinsko arhitekturo in predstavniki občinske projektne pisarne, pristojne za pripravo projekta.

Oba krajinska arhitekta sta tako kot drugi udeleženi na zboru povsem prostovoljno namenila svoje znanje in čas, da sta prebivalcem postregla z informacijami, ki so služile kot podlaga za nadaljnje razmišljanje o konkretnih vsebinah. Prvi, krajinar Aleš Koprivšek, je predstavil zgodovino ideje parka ob Pekrskem potoku. Kot protiutež Mestnemu parku na levem bregu Drave se je ideja parka ob Pekrskem potoku porodila že daljnega leta 1977. Od takrat in vse do danes je bilo ideji namenjenih zgolj nekaj projektnih rešitev, ki so namesto uresničenja romale v uradniške predale. Krajinar Marko Klemenčič se je v nadaljevanju predvsem usmeril v predstavitev nekaterih projektov iz sveta, ki so v luči posebnosti Pekrskega potoka precej smotrne in uporabne. Lastnost pekrskega potoka je namreč precej dinamično nihanje nivoja vode – predstavljene rešitve so se osredotočale prav na to: kako urediti potok, ki lahko tudi poplavi; kako najti rešitev, da je potok zanimiv in lep tudi, ko v njem ni vode; kako viške vode v določenih trenutkih tudi smiselno uporabiti.

Zgoraj omenjeni razmisleki se v okviru ideje o parku ob Pekrskem potoku pojavljajo prvič, upoštevajoč tudi trenutno zasnovo projekta, kot je bila umeščena v TUS. Da še ni prepozno vključiti razmisleke[a1] ,  je v nadaljevanju potrdil Teobald Pajnik iz projektne pisarne MOM, ki je povedal, da je trenutna zasnova projekta zgolj podlaga, zastavljena zato, da je bilo moč  opredeliti ključne prvine projekta in jih ovrednotiti. Slab milijon težek projekt, ki bo v 80 odstotkih financiran z evropskimi sredstvi, je tako še nepopisan list, ki čaka na ideje ljudi, na podlagi katerih bo stroka izdelala projektne rešitve.

In kaj so ljudje povedali? Čeprav je bilo konkretnih idej malo manj, kot bi si kdo želel, je iz povedanega na tokratnem zboru nedvoumno nekaj: ljudje si želijo živega potoka[a2] , kakršen je nekoč že bil. Bogatemu biotopu, polnem rastlinja in živalic, bi v osnovi dodali le še urejeno sprehajalno pot in bi bilo zadovoljstvo na nivoju, ko bi projekt že lahko šteli za zelo uspešen. Kar precej nerazumevanja so ljudje pokazali do časovno deljene izvedbe, ki jo načrtuje občina. Projektni pisarni so zato večkrat položili na dušo, da navkljub nekaterim koristim, ki jih takšen deljen pristop prinaša, sam Pekrski potok pogledajo kot celoto vsaj na nivoju snovanja ideje. Karakteristike potoka, ki zahtevajo nekatere posebne rešitve, to namreč zahtevajo. Zelo jasni so bili ljudje tudi glede izbire materialov za vsebine, ki bi dopolnjevale dogajanje v parku, ob potoku. Te naj bodo naravne – take, ki se vklapljajo v okolje. Rekreacijske površine naj bodo zasnovane tako, da omogočajo medgeneracijsko druženje, je predlagal udeleženi, ker je mnenja, da imamo igrišč, na katerih se igrajo otroci, odrasli pa postopajo na obronkih, že preveč. Naj bodo tudi oblikovane na način, ki omogoča bolj kreativno uporabo »rekvizitov«, kot to na primer zagotavljajo razne telovadnice na prostem. Živ potok naj bo tudi učilnica na prostem, so si bili precej enotni udeleženi, saj so v neposredni bližini kar tri osnovne šole. Vendar ne gre samo zanje, radovednost in vedoželjnost združujeta vse generacije – naj jih tudi v spoznavanju narave. No, narava ima še eno pomembno lastnost – zagotavlja nam hrano. Zato je na plodna tla padla tudi ideja o zasaditvi sadnih dreves na področju parka.

Popotnica snovalcem projekta je že zdaj dobra, a se bodo razprave, tudi s pomočjo strokovnjakov, nadaljevale še v prihodnje. Kar še posebej razveseljuje je sklep zbora, sprejet na predlog občinske projektne pisarne – da se vse idejne rešitve, ki bodo prispele na javni poziv občine, prav tako razgrnejo in predstavijo na zboru in da prebivalci sodelujejo tudi v komisiji, ki bo na koncu med rešitvami izbrala tisto, ki bo po 40 letih končno tudi uresničena.

Spremljajte dogajanje tudi na posebni spletni strani.