Vredno je vložiti delček prostega časa in razmisleka v skupnost,
v kateri živimo

Nabor problemov, ki se jih prebivalke in prebivalci lotevajo na zborih samoorganiziranih skupnosti, je preobširen, da bi se jih dalo vse predstaviti, še manj pa napovedati vse teme, ki jih bodo na posameznih zborih še obravnavali. Novinci namreč navadno odprejo nove probleme, k sreči pa na zbor prinesejo tudi svoje znanje in izkušnje, s čimer povečajo nabor rešitev zanje. Problem posameznika se večinoma izkaže kot problem, s katerim se srečujejo tudi drugi. Tega so morda na zboru te ali pa katere druge samoorganizirane skupnosti že načeli in se lahko uporabi njihova izkušnja.

V preteklih letih je na zborih angažirano prebivalstvo mariborske občine s skupnim posredovanjem uredilo večje število v okolju opaženih pomanjkljivosti ali potencialnih nevarnosti. Zakrpale so se luknje na pločnikih in cestah, uredile zelenice, odstranili malomarno odloženi odpadki, popravila svetila, začrtala manjkajoča prometna signalizacija, čistili vodotoki, gozdne površine, urejale sprehajalne poti. Za večino omenjenega je bilo treba le jasno ubesediti zahtevo, jo usmeriti na pravi uradniški naslov in trmasto vztrajati, kar nekaj pa so ljudje v okolju uredili sami, s svojimi rokami in z orodjem.   

Zbori samoorganiziranih skupnosti so pomembno mesto za graditev participativne demokracije, ki pomeni bolj transparentno, učinkovito, pravično in demokratično upravljanje. To je bilo v raziskavah že dokazano. Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da se z zbori ustvarjajo odprti prostori učenja, kjer, poleg solidarnosti, tolerance, odprtosti, odgovornosti in spoštovanja (principi, na katerih zbori delujejo) udeleženi razvijajo tudi socialni, kulturni in politični kapital, s tem pa sposobnost za soupravljanje mesta. Da bo mesto zaznavalo in upoštevalo potrebe in želje prebivalk in prebivalcev. Te lahko prepoznajo, uskladijo in odločevalce nanje opozorijo le oni sami.

Prav iz razprave in aktivnosti na zborih samoorganiziranih skupnosti v Mariboru izhaja ideja o vpeljavi participativnega proračuna, ki omogoča občankam in občanom, da predlagajo vsebine za občinski proračun in se o tem, katere bodo del proračuna in nato uresničene, tudi sami odločajo. Danes se izvaja v 40 slovenskih občinah, zanimanje pa se širi. Pobuda zborov je prispevala k vzpostaviti sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, katerega člani so predstavniki civilne družbe, njih naloga pa poslovanje javnih podjetij in kakovost izvajanja javne službe. Angažirani ljudje, ki so se združili na zborih samoorganiziranih skupnosti, so uspeli prekiniti škodljivo pogodbo o dobavi plina za ogrevanje, ki bi, če bi še veljala, v nedavni energetski stiski marsikoga še bolj stisnila v kot, ljudje so pomagali poiskati prostore za zdravstveno oskrbo v skupnosti, v kateri ni služboval noben zdravnik. Ljudje na zborih so si skupaj izborili meritve kakovosti zraka in nato s podatki in ukrepi stanje premaknili na bolje. Brez angažmaja ljudi na zborih bi brez pravega razloga padlo še več dreves, veliko manj bi jih bilo na novo nasajenih, o zadevah, povezanih z drevesi, pa občina malenkost bolje tudi komunicira. Tudi javne razgrnitve prostorskih dokumentov in načrtov posegov v prostor so tudi zaradi zborov malo bolj obiskane in od pristojnih zahtevajo razpravo s prebivalstvom, ki bi se ji ti najraje izognili.

Ker so zbori samoorganizirani, niso neposredno navezani v sistem lokalne samouprave, so pa v desetih letih obstoja to ponekod postali prostori, ki jih kot občani (in ne kot fuknkcionarji) obiskujejo tudi izvoljeni predstavniki svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti, saj jim predstavljajo vir za informiranje in približevanje skupnosti in hkrati možnost aktivnega sodelovanja za skupno dobro.

Zbori so odprti  vsem, udeležite se jih lahko tudi le iz gole radovednosti. Izvajajo se enkrat na mesec. Začenjajo se vedno in povsod ob 18.00 in zaključijo najkasneje ob 20.00, ko so glave še sveže in koncentracija še ni padla. Kaj so ljudje na zborih ali skozi zbore že postorili, in še o marsičem, lahko preberete na tukaj na spletni strani, v glasilu Četrtinka, še bolje pa bo, če se jim enostavno pridružite in delo spoznate v živo. Na snidenje na kakšnem izmed zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti v septembru: Zbor SKS Pekre: sreda, 6. september, KS Pekre, Bezjakova 4

• Zbor SČS Center in Ivan Cankar: četrtek, 7. september, ZPM, Dom ustvarjalnosti mladih, Razlagova 16
• Zbor SČS Magdalena: torek, 12. september, MISC Infopeka (KC Pekarna), Ob železnici 16
• Zbor SČS Tabor: sreda, 13. september, MČ Tabor, Metelkova 63
• Zbor SČS Nova vas: četrtek, 14. september, MČ Nova vas, Radvanjska 65
• Zbor SČS Radvanje: torek, 19. september, MČ Radvanje, Lackova 43
• Zbor SČS Pobrežje: sreda, 20. september, MČ Pobrežje, Kosovelova 11
• Zbor SČS Studenci: četrtek, 21. september, MČ Studenci, Erjavčeva 43
• Zbor SČS Koroška vrata: torek, 26. september, OŠ Prežihovega Voranca, Gosposvetska 10
• Zbor SČS Tezno: četrtek, 28. september, MČ Tezno, Panonska 12

!!! Preberite še:
IMZ - 10 let zborov občank_ov
Deset let zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti