Nekoč je tukaj raslo drevo ... - Iniciativa Mestni Zbor

Predstavljajte si drevo, visoko vsaj 20 metrov, s krošnjo premera 12 metrov. Takšno drevo v sončnem dnevu predela9.400 litrov oziroma 18 kilogramov ogljikovega dioksida.Njegovi listi dnevno prečistijo tudi do 36.000 kubičnih metrovzraka, hkrati filtrirajo leteče delce kot so bakterije, spore gliv, prah indruge škodljive snovi. Iz takega drevesa izhlapi do 400 litrov vode na dan,s čimer se hladi ozračje. S fotosintezo takšno drevo dnevno proizvede 13 kilogramov kisika in tako zadovolji dnevne dihalne potrebe 10 ljudi. Vse kar zahteva v povračilo, je, da mu pustimo rasti v miru in v primernem okolju ter da mu pomagamo v borbi proti potencialnim škodljivcem.

Naj k temu pridamo, da drevesni nasadi v mestu ob svoji funkciji čistilcev zraka, uspešno in povsem brezplačno opravljajo še komunalne storitve, kot so črpanje meteornih voda ob padavinah, blaženje sunkov vetra, in blaženje hrupa. V posmeh dragim klimatskim napravam so sposobna ohladiti ozračje tudi za 15 stopinj v primerjavi z bolj betonskimi predeli mesta. Hkrati opravljajo še humanitarno in socialno delo s tem, ko v svojih krošnjah in ob vznožju gostijo raznolike živalske vrste (seveda tudi človeka).

Za tiste, ki takšno korist razumejo bolje, če je prevedena v jezik denarja, navajamo naslednje: Če takšno drevo, opisano v začetku teksta, posekamo, bi morali,da bi obdržali stanje, ki ga je zagotavljalo posekano drevo, posaditi 2000 mladih dreves z volumnom krošnje 1 kubični meter. To bi nas stalo okoli 150.000 evrov (Evropski svet za arboristiko – EAC, 2008).

Zakaj to navajamo? Na zborih samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti v Mariboru, se s problematiko drevesnega fonda v mestu ukvarjamo že lep čas. Vsem naštetim očitnim koristim za človeka navkljub, drevesa izginjajo. Drevesa je bilo potrebno posekati, ker so bila bolna, bilo jih je treba posekati, ker so ogrožala varnost, bilo jih je treba posekati, ker smo potrebovali večje parkirišče, bilo jih je treba posekati, da se je nekdo lažje zapeljal do svoje hiše, bilo jih je treba posekati, ker se je nekdo naveličal grabiti listje.

Vse bi bilo še v redu, če bi se drevesa, ki jih je pač bilo treba odstraniti, nadomestila z novimi. Pa se to ne počne. Arboristi, ki vMariboru spremljajo stanje drevesnega fonda ugotavljajo, da smo izgubili ževeč kot 1000 dreves.

Nestrokovno obrezovanje dreves, ki le ta šibijo do te mere, da se ne morejo ubraniti vse nasilnejšim vremenskim pojavom, bodo ta žrtveni fond hitro povečala. To se največ dogaja na funkcionalnih zemljiščih, za katera morajo stanovalci skrbeti sami, pa je odločitev o izbiri izvajalca pogojena izključno z višino cene. Kapitulacija v izkoreninjanju drevesnih zajedavcev, kot je bela omela, s katero se je potrebno spopadati več let, preden je izkoreninjena, mi pa smo odnehali v enem letu, bodo ta žrtveni fond še bolj povečala. Tudi tukaj so drevesa na funkcionali bolj ogrožena, a se s tistim na javnih površinah ne godi veliko bolje.

Pa nič. Zakaj? Ni denarja. Za investicije denarja vedno zmanjka, povedo na občini, drevesa so na zadnjem mestu. Kakšna pa je ocena stanja, nas je zanimalo. Kakšna sredstva bi bila potrebna, da se stanje sanira? Nimamo ocene, povedo na občini, saj zaradi pomanjkanja sredstev tega nima smisla početi. Takšen stav je po našem mnenju nesprejemljiv, saj se brez ocene stanja in potreb sploh ni moč potegovati za kakršnakoli sredstva znotraj proračuna. To ve vsak, ki vodi gospodinjstvo.

Zbori samoorganiziranih četrtnih skupnosti Tabor, Nova vas in Magdalena smo že dvakrat na vse mestne svetnike naslovili pobudo, da se za vzdrževanje drevesnega fonda v mestu odpre posebna proračunska postavka saj menimo, da nadomeščanje odstranjenih dreves ni nova investicija, je pa, za dobro vseh nas, nujno vzdrževanje stanja. Za to se potrebujejo namenska sredstva, kot za vzdrževanje cest in ostale komunalne infrastrukture. Pa nič!

Udeleženci zbora Samoorganizirane četrtne skupnosti Magdalena smo pozvali službe na občini, da priskočijo na pomoč vsaj pri izobraževanju stanovalcev in upraviteljev stanovanjskih sosesk, ko gre za pravilno obrezovanje in skrb za drevesa na funkcionalnih površinah. Ta vsaj na desnem bregu Drave predstavljajo poglavitni delež drevesnega fonda, zato bi morala biti skrb za ta drevesa skrb skupnosti. Službe, ki skrbijo za drevesni fond na javnih površinah, uporabljajo strokovne smernice, zajete v Pravilniku o načrtovanju, sajenju in negi lesnih rastlin na javnih površinah v MOM in mnenje udeležencev zbora je, da si drevesa na funkcionalnih površinah zaslužijo enako strokovno pozornost. Za splošno dobro. Pa nič!

Zato stopamo v akcijo. Na Taboru, v Novi vasi, v Magdaleni in v Koroških vratih smo včeraj, v nedeljo 10. 4. 2016, izvedli opozorilno akcijo »Nekoč je tukaj raslo drevo«. S tablami smo označili mesta, na katerih so drevesa že rasla, bila odstranjena in nikdar nadomeščena. S povoji smo ovili drevesa (te bomo kasneje tudi odstranili), ki so zaradi parazitskih podnajemnikov, ki jim pijejo življenjsko energijo na dobri poti, da tudi sama postanejo izgubljena. Na vseh opozorilih smo pustili kontakt – za vse mimoidoče, ki želijo odgovorne pozvati k ukrepanju.

Da ne bo pomote, za stanje drevesnega fonda v mestu smo, tako kot za vse ostalo, soodgovorni vsi, ki tukaj prebivamo. A Mestna občina Maribor je tista, ki lahko sproži celovitejše spremembe na bolje. Zato na pristojne naslavljamo naslednji poziv:

Pozivamo službo za zeleni program v okviru Urada za komunalo, promet in prostor, da izvede oceno stanja ter oceni finančne potrebe za sanacijo le tega. Pozivamo jo, da izdela načrt letnega vzdrževanja dreves. Samo tako bo lahko kot enakovreden partner nastopala v razpravi o razdelitvi proračunskih sredstev, ki jih tako zelo potrebuje.
Pozivamo mestni svet Mestne občine Maribor, da sprejme odločitev o odprtju posebne proračunske postavke za vzdrževanje drevesnega fonda. Še enkrat, vzpostavljanje stanja na nivo enkrat že obstoječega, ni nova investicija. Je pa investicija v kakovost življenja.
Pozivamo direktorja uprave Mestne občine Maribor, da prične z oblikovanjem prepotrebnega odloka o javnem redu in miru, v katerega naj bodo vključene tudi smernice in zahteve za strokovno obrezovanje drevja na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih sosesk. Strokovna usposobljenost in izvedba, ne pa cena, mora biti merilo za izbiro izvajalca. Hkrati ga pozivamo, da se pozanima, zakaj v Celju in Ljubljani za drevesa na funkcionalnih zemljiščih v stanovanjskih soseskah skrbi občina in razmisli, ali je tudi v Mariboru moč najti podobne rešitve za vzdrževanje skupnega kakovostnega, zelenega mestnega okolja.

Pozivamo tudi vse someščanke in someščane, da našemu okolju, pa naj si bo to mestni park ali zelenica pred lastnim blokom, namenijo skrb in spoštovanje, ki si ga narava zaradi vsega, kar za nas počne, nedvomno zasluži.

Zbori samoorganiziranih četrtnih skupnosti
Tabor, Nova vas, Magdalena in Koroška vrata

Akcija označevanja manjkajočih ali ogroženih dreves, 10. 4. 2016


Nova vas je ovita v belo omelo	Označena hirajoča drevesa, ki jih lahko prav tako kmalu izgubimo	Ali sem sploh še živo drevo ali le stojalo za bršljan?

Označen eden mnogih štorov v Magdalenskem parku.	Luknje v zaporednih, "drevorednih" zasadih	... ja, nekoč res.

Častna pionirska, tu spodaj je res štor	Zasadili štiri nova, lepa, zdrava drevesa ;)