JAVNO PISMO PREDSEDNIKU PAHORJU - Iniciativa Mestni Zbor

»Obstaja država, ki je na vsem svetu najboljša za otroke. In, kot prva na svetu, razglašena za zeleno državo,«ste ob koncu lanskega leta začeli poslanico državljankam in državljanom Slovenije za prihajajoče leto. Ne vsem prebivalkam in prebivalcem – kako povedno – le državljankam in državljanom, svojim morebitnim volivcem.

To pa ni edini razlog, zaradi katerega na vas naslavljamo to javno pismo.

Tudi vi živite v tej državi, »najboljši za otroke na svetu« in predsednik naj bi bili vsem njenim prebivalkam in prebivalcem, tudi tistim otrokom, ki so v tej, za otroke najboljši državi, lačni. Ste jih želeli potolažiti s tem, da gre otrokom drugod še slabše, ker tam niso razvili toliko solidarnosti in dobrodelnosti, kot smo je sposobni pri nas, in ki blaži stanje vse večje razslojenosti v tej družbi?

In »prva zelena država na svetu« je le nekaj dni pred vašo poslanico spet doživela vetrolom grozljivih razsežnosti. Pred tem so najboljša kmetijska zemljišča v okolici drugega največjega mesta v državi, ki zmore le še tretjinsko samooskrbo s hrano, dobila »žegen« za uničenje. Ste tiho podporo projektu Magna podali, da se boste lahko naslednje leto v poslanici pohvalili, da ste tudi v tem koščku naše zelene dežele zmanjšali brezposelnost in to ne le mladim? Za desetletje domnevno boljših statističnih podatkov o brezposelnosti smo odstopili in za vse večne čase izgubili že tako okrnjena kmetijska zemljišča. »Dobrotnika« investitorja pa smo pri tem podprli še z 18 milijoni finančne spodbude…

In, veste, tudi zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih je podatek le za tiste, ki Slovenijo gledajo skozi vaša rožnata očala, ne poznajo pa ali nočejo prepoznati, podatkov o prekarnih oblikah zaposlitve, ki so jih prisiljeni sprejeti ti brezštevilni mladi, zaradi česar se Slovenija pojavlja visoko tudi na drugačnih lestvicah, ki ste jih v poslanici zamolčali. V takih oblikah deluje tudi veliko mladih raziskovalcev ─ od projekta do projekta, od razpisa do razpisa… Ko jim uspe, se z njimi pohvalite (»Skupina njenih znanstvenikov je prva v raziskovanju virusa zika.«), sicer pa je to le še ena brezimna skupina posameznikov, ki mora celo javno protestirati, da opozori na vedno bolj zapostavljen položaj znanosti v Sloveniji.

»Ta država ima najboljši program za zdravje zob v šolah na svetu,« nadaljujete, a pozabite dodati, da je odraslim, predvsem pa večini upokojencev, zobozdravstvo vse manj dostopno. Kot je tudi ogromno otrokom onemogočeno razviti svoje talente, ker niso imeli sreče, da bi se rodili v družini, ki bi zmogla razvoj teh talentov finančno podpreti. Kako dolgo bomo še imeli v športu največ svetovnih in olimpijskih prvakov na število prebivalcev, ki jim boste ob njihovih dosežkih na tribunah vihteli državno zastavo, če bo tudi šport dosegljiv samo nekaterim?

Verjetno se bodo tudi v prihodnje našli posamezniki, z dosežki katerih se bomo lahko kitili. Tudi v zdravstvu so bili in bodo, a hvaliti se z največ presaditvami srca na milijon prebivalcev, ko pa so vedno bolj polne pro bono ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, je milo rečeno nespodobno. Posebej še, če to počne predsednik države, ki bi moral svoje povedati ob nesprejemljivem predlogu za dodatno zdravstveno zavarovanje, ki bi ga naj nekateri merili v odstotkih, bogati pa v promilih svojih dohodkov. Predsednik, ki se ne oglasi ob govorjenju o socialni kapici tako pri pokojninskem kot pri zdravstvenem zavarovanju. Kje, če ne tu, bi naj bila v veljavi solidarnost in kdaj, če ne ob ogrožanju le-te, bi pričakovali, da se boste oglasili, gospod predsednik?

Upanje umre zadnje, pravijo. Zato upamo, da ste morda vsaj na koncu poslanice mislili resno, ko ste dejali, da vsem nam ─ tudi sebi ─ želite, da bi v prihodnjem letu storili nekaj takega, na kar bi bili ponosni. In bo poslanica vsaj malo odražala resnično stanje.

Iniciativa mestni zbor