Mariborski vodovod pod drobnogledom

SSVUJD - Samoorganiziran svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin bo jutri na novinarski konferenci spregovoril o JP Maroborski vodovod in načrtovanih aktivnostih za naprej.

Samoorganizirani svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin (v nadaljevanju SSVUJD) smo neformalna skupina občanov aktivnih v samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti, združenih z namenom, da se pod drobnogled javnosti vzameme delovanje javnih podjetij. Takšna podjetja namreč razpolagajo z našim denarjem, zagotavljati pa bi nam morala poceni in učinkovito storitev. Ker se je v preteklosti večkrat izkazalo, da služijo predvsem interesom ozke klike in se v svojem poslovanju ravnajo po pravilih trga, ne pa skupnosti (čeprav jih slednja financira!), smo postali pozorni na določene sumljive prakse pri poslovanju teh podjetij. Po natančnem pregledu poslovanja smo prišli do nekaterih zaskrbljujočih ugotovitev, ki jih želimo obelodaniti, ob tem pa javnim podjetjem, o katerih govorimo, ponuditi možnost, da svoje delovanje pojasnijo.

Vsi zainteresirani ste zato vabljeni na novinarsko konferenco,
v sredo, 19. 10. 2016, ob 11.00,
v CAAP - TKALKA, Tkalski prehod 4 v Mariboru,
kjer bodo člani SSVUJD spregovorili o nepravilnostih v mariborskih javnih podjetjih, predvsem v podjetju Mariborski vodovod.

Prilagamo povzetek obravnavane problematike s strani SSVUJD:
Po našem mnenju je javno podjetje Mariborski vodovod (MV) kršilo Zakon o gospodarskih družbah (ZGO-1), zapravljalo denar uporabnikov storitev in kršilo statut družbe. Na to smo opozorili tudi manjše delničarje družbe, ki jih sestavljajo okoliške občine. To opozorilo je pripeljalo do tožbe, v kateri je MV Rajku Kotniku, koordinatorju SSVUJD, očital blatenje imena. Tožba je bila na prvostopenjskem sodišču zavrnjena. Vendar pa so se med procesom mnogi očitki s strani SSVUJD izkazali za resnične.

• MV je izgubil vložek v Športni center Pohorje. V nasprotju z določili statuta je MV ustanovil podjetje MID d.o.o., ki je že v stečaju, na podlagi spornih sprememb statuta pa dokapitaliziral podjetje NIPA d.o.o. Oboje se je končalo z izgubo skoraj vseh vloženih sredstev. Torej javnega denarja, ki je bil preko hčerinskih podjetij preusmerjen v zasebne žepe.
• Iz zapisnika skupščine MV v juniju je razvidno, da se je direktor MV Danilo Burnač ustno dogovarjal z županom Andrejem Fištravcem o ustanovitvi MID d.o.o. in dokapitalizaciji NIPA d.o.o. Ta zapisnik je tako pisni dokaz o kršitvah ZGO-1.
• Ko je bil MID d.o.o. ustanovljen, statut MV še ni dovoljeval ustanavljanja hčerinskih podjetij. Z njegovo ustanovitvijo pa ni bil kršen le statut, ampak tudi ZGO-1, saj je podjetje opravljalo dejavnosti, ki jih ni moglo imeti vpisane v sodnem registru.
• ZGO-1 je bil pri poslovanju MV kršen še večkrat. Večinski delničar se je neposredno vpletal v poslovanje družbe, kar je nezakonito. V tožbi proti Rajku Kotniku in pripravljalnih vlogah, ki jih je tožnik posredoval sodišču, so večkrat opisali, da se je MID d.o.o. ustanovil na željo, pobudo, zahtevo večinskega delničarja, nadzorni svet pa je to potrdil.

Nepravilnosti je še več, tukaj smo izpostavili le njihov grob oris. Bistveno bolj podrobni podatki, kot tudi povzetek razsodbe v primeru Mariborski vodovod proti Rajku Kotniku bodo na voljo na sredini predstavitvi SSVUJD.
Kršitve predpisov, tako statuta kot zakona v Mariborskem vodovodu d.d., so tako obsežne in neverjetne, da bi jih lahko imeli za šolski primer kršitev, ki jih ZGD-1 s svojimi določili skuša preprečiti. Ravnanje delniške družbe je bolj podobno obvladovanju fevda Mestne občina Maribor, po katerem lahko fevdalna gospoda lomasti, kot se ji zljubi. Ob ravnanju direktorja in nadzornega sveta ne smemo pozabiti tudi na ravnanje župana Mestne občine Maribor, Andreja Fištravca. Nekaj sto metrov od občine je Pravna fakulteta in pravno mnenje o tem, kako se upravlja z lastniškim deležem v delniški družbi, bi stalo bistveno manj kot kakšna ekskurzija na Kitajsko. Seveda pa so tudi mali delničarji soodgovorni za ureditev razmer v Mariborskem vodovodu d.d., zato morajo storiti vse, kar po zakonu lahko, da zaščitijo svoje uporabnike storitev tega javnega podjetja. Pravna sredstva so na voljo.