Ko župan pravi, da ni denarja,
v resnici pove, da ni pripravljen poslušati ljudi.

Na seji mestnega sveta MOM, 18. maja, bi morale svetnice in svetniki odločati o predlogu finančnega okvirja, ki bi pomenil zagotovitev sredstev za uresničitev projektov, ki bi jih letos predlagali in o njih glasovali prebivalke in prebivalci šestih mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mariboru, v okviru uvajanja participatornega proračuna kot prakse odločanja ljudi pri porabi proračunskih sredstev v skupnosti. Župan Fištravec tega predloga, ki ga je izdelala za ta namen ustanovljena delovna skupina, na sejo mestnega sveta ni umestil. Čas je potekel, brez finančnih zagotovil pa particicipatornega proračuna ni moč izvesti. Predstavniki Iniciativne mestni zbor (IMZ) se iz delovne skupine poslavljajo.

»Že nekaj časa na občini deluje Delovna skupina za izvedbo participatornega proračuna, ki jo je ustanovil župan. V javnosti veliko informacij o tem ni. Delovna skupina je naredila vse, kar je potrebno za širitev participatornega proračuna na šest mestnih četrti in krajevnih skupnosti v občini, župan pa z izvedbo ni želel začeti. Uvedba participatornega proračuna je bila ena pomembnejših županovih predvolilnih obljub, zdaj pa, ko je čas za prehod od besed k dejanjem, teh dejanj ni. Ker občina dogajanja najbrž ne bo obešala na veliki zvon, smo se to odločili storiti mi, saj participatornega proračuna letos v Mariboru po vsej verjetnosti ne bo,« je v uvodnih besedah razloge za tiskovno konferenco pojasnil Matic Primc, aktivist Iniciative mestni zbor in član občinske delovne skupine za izvedbo participatornega proračuna (PP).

Matic Primc, Cilka Šušteršič, Rajko Kotnik

Kolegica v občinski delovni skupini in v IMZ, Cilka Šušteršič, je v nadaljevanju podala kronološki pregled aktivnosti in dogodkov, ki so se v zvezi z uvajanjem tega instrumenta neposrednega odločanja občank in občanov o porabi proračunskih sredstev vse od aprila 2013, ko je bil oblikovan predlog o vzpostavitvi Inštituta PP v Mariboru. IMZ kmalu ustanovi delovno skupino za lokalno samoupravo, ki pripravi tudi izhodišča in predlog sprememb Statuta MOM ter Poslovnika Mestnega sveta MOM. Avgusta dokumente prejme župan Fištravec, ki predlagano pobudo podpre, očitno s figo v žepu. V Mariboru se v začetku leta 2014 oblikuje širša koalicija podpornikov uvedbe PP, sestavljena iz posameznic in posameznikov, nevladnih organizacij in drugih iniciativ - pobuda Odločaj o mestu!, med tem pa župan še vedno molči in ne ukrene ničesar. Po številnih klicih v prazno in neodgovorjenih dopisih naslovljenih na MOM IMZ doseže, da se  februarja 2014 zgodi sestanek z županom, na katerem je takoj jasno, da si nihče na MOM pripravljenega predloga ni natančno prebral, saj je iz razgovora vidno, da ga ne razumejo. Ga pa v ihti, da dokažejo njegovo domnevno nelegalnost, pošljejo v preverbo Ministrstvu za finance, ki poda mnenje, da se PP v predlagani obliki lahko brez težav uvede v MOM. Župan nato obljubi, da bo ustanovil delovno skupino in vanjo vključil tudi predstavnike IMZ. Pobuda Odločaj o mestu se poleti 2014 poda med ljudi in zbere okoli 4000 podpisov podpore. Župan jo podpiše med prvimi in svojo podporo rad predstavi vsakemu z mikrofonom v roki. Tudi med ostalimi kandidati je podpora uvedbi PP precej močna. Šele spomladi leta 2015 župan najde pet minut časa za foto seanso, na kateri so mu bili predani podpisi podpore. Dočakamo ustanovitev občinske delovne skupine za PP. Delovna skupina, sestavljena iz članov odbora za lokalno samoupravo pri mestnem svetu, občinske službe za delovanje mestnega sveta in predstavnikov IMZ žal ni uspela doseči, da bi v proračunu namenili potrebna sredstva za izvedbo projektov, kar ji je kasneje povzročalo precej težav. »Le služba za MS na občini je v DS resno pristopila k delu, ostalo smo v večini naredili aktivisti IMZ. Jasno je postajalo, da se lahko bolj ali manj zanesemo le nase. Moralno podporo tokrat res imamo, a dela se spet lotevamo bolj kot ne sami,« pove Šušteršičeva: »Izdelamo rokovnik, pripravimo dokumente za oddajo predlogov, glasovanje, pripravimo spletno stran in jo brezplačno ponudimo občini za izvedbo projekta. Oblikujemo informativna gradiva o PP, PP predstavljamo krajanom, lepimo plakate – sami.«

22. 9. 2015 na tiskovni konferenci župan najavi začetek zbiranja predlogov občanov, in s tem začetek pilotnega projekta PP v MČ Radvanje. Za realizacijo izglasovanih predlogov prav tam obljubi 100.000 evrov. Prvi del postopka se kmalu izvede. Mesec dni občanke in občani v Radvanju podajajo predloge, v krepkem krču mine tudi ovrednotenje prispelih predlogov, ki ga izvedejo občinske strokovne službe. Izpeljemo glasovanje, v katerem Radvanjčanke in Radvanjčani sestavijo prioritetno lestvico projektov. V okviru obljubljenih sto tisočakov je moč izvesti 14 projektov v skupni ocenjeni vrednosti 97.000 evrov. »Delovna skupina se nato sestane še enkrat, potem je bilo vsega lepega konec. Z obljubljeno širitvijo se potem ni dogajalo nič več. Obdobja popolnega mrka so zelo zelo dolga.«

Rajko Kotnik, IMZ, krajan Radvanja, izpostavi nadaljnje zaplete pri uresničevanju izglasovanih projektov v Radvanju, ko v prvem branju občinskega proračuna za leto 2016 ni bilo moč najti nobenega izmed izglasovanih projektov: »Župan nam je na sestanku zagotovil, da se bo predlog odloka o zagotovitvi 97.000 evrov za uresničitev izglasovanih projektov, ki smo ga pripravili, pojavil na seji mestnega sveta kot amandma k proračunu, tudi tisti del, ki predvideva sredstva za naslednje leto, v katerem je bila predvidena širitev PP. Na seji, manj kot uro za tem, se je zgodilo to, da se ni zgodilo nič, kar je obljubil. V težki diskusiji na hodniku se je potem odločilo, da se dopolnitev k proračunu za 97.000 evrov vloži na sejo mestnega sveta. In mestni svet je to sprejel«.

»Jasno se je izkazalo, da je prepreka v delu delovne skupine in izvedbe PP župan, saj lahko vidimo na primerih drugih občin, ki PP prav tako že izvajajo, kako lahko stvari tečejo tam, kjer obstaja politična volja,«doda Primc.

V Radvanju je leto in pol po glasovanju izvedenih le peščica izglasovanih projektov, da pa se je zgodilo vsaj to, so morali Radvanjčanke in Radvanjčani tesno sodelovati z občinskimi uradi. Tako je bil delno saniran Radvanjski trg, omejena hitrost na Pohorski ulici, nameščeni so bili pogrešani koši za odpadke. Na OŠ Ludvika Pliberška so bile zgrajene visoke grede za izobraževanje o vrtnarjenju, na Streliški cesti pa urejen prehod za pešce s svetlobno signalizacijo. »Muzej na prostem pri pohorski Vzpenjači je zahtevnejša vsebina, je pa sodelovanje občinskega urada za kulturo in Muzeja narodne osvoboditve že rodilo projekt, ki je predstavnikom Radvanja že tudi bil predstavljen in je zanimiv,« pojasni Kotnik. »Še bolj bodo za sokrajane in sokrajanke zanimive vsebine, ki se bodo odvijale na Macunovi ulici – Pohorski park doživetij in igrišče,« še doda. A do takrat bo preteklo še nekaj časa. Pri preostalih projektih pa prihaja do komplikacij in zapletov, ki so nerazumljivi, saj»je bila dopolnitev odloka proračuna zelo jasna. Videti pa je, da ni bila jasna nekaterim uradom, pravzaprav tudi sam participatorni proračun ne, kar kaže na to, da služba, ki vse skupaj koordinira, to slabo počne. Zanima nas tudi, kako se črpa teh 97.000 evrov zagotovljenih sredstev. Pregleda o porabi ni, in zato ni moč vedeti, koliko sredstev je že počrpanih, po izkušnjah pa lahko sumimo, da nas želijo tudi tukaj peljati žejne čez vodo. Vse bi bilo brez problema, če bi občinske službe naredile to, za kar jih je mestni svet zadolžil,« pojasni Kotnik, Primc pa doda: »Če seštejemo ovrednotene vrednosti tistih projektov, ki so že izvedeni, je porabljenih 17.000 od 97.000 evrov, kar je skrajno neresno.«

»Če primerjamo Maribor z ostalimi občinami, v katerih se participatorni proračun že izvaja, je imel Maribor, daleč največ strokovne podpore pri pripravi in neposredne pomoči pri izvedbi,«pove Primc: »Tudi ostale občine so se lotile PP po naših smernicah in informacijah, začele precej kasneje, zdaj pa so nas prehitele.« Če primerjamo Maribor in Ankaran, navede Primc, se je tukaj PP izvedel oziroma se še niti na zaključil, v zgolj eni mestni četrti, sredstev pa je na voljo 0,1 % občinskega proračuna. Ankaran je za to namenil v prvem letu kar 54 % proračuna, zajel pa celo občino. Glasovanja sploh ni bilo, saj so se zavezali uresničiti vse prispele predloge, na koncu 420 projektov. Primc doda: »Za letos v Ankaranu načrtujejo celo povišanje sredstev. Res je, da Ankaran ni povsem primerljiv z vsemi slovenskimi občinami, saj ima res višje prihodke. A v Mariboru nihče niti približno ne zahteva, da se za PP nameni polovica proračuna.«

»Zanimiv primer je še Komen na Krasu, kjer so prav tako dobili neposredno podporo s strani IMZ,«razloži Primc. »Takoj je bilo opaziti razliko v županovem odnosu, torej odnosu župana, ki participacijo ljudi skozi PP podpira, za razliko od Maribora, kjer pri županu te podpore ni. V Komnu je šlo je za vsega skupaj triurni sestanek, 9-članska uprava se je lotila postopka, gradiva in spletne aplikacije so se uskladile po e-pošti in v treh tednih je bilo vse pripravljeno. V Mariboru so uradi, ki kadrovsko nekajkrat presegajo celotno občinsko upravo v Komnu, v treh tednih izmed 78 predlogov uspeli ovrednotiti en projekt, v Komnu so v dveh dneh ovrednotili vseh 162 predlogov,« primerja prakse Primc in doda: »Tudi Nova Gorica se je zdaj lotila PP, pri čemer smo jim prav tako pomagali IMZ. Zdaj izvajajo javne predstavitve, imajo nekje dve na teden. Na predstavitvah sodeluje tudi župan, skupaj s strokovnjaki. V Mariboru, za primerjavo, ni bilo na edini predstavitvi nobenega z občine, vse smo izvajali prostovoljci IMZ.«

Na novinarsko izjavo, preneseno iz občine, o podfinanciranju MOM, ko naj bi bilo denarja dovolj oz. premalo celo za izvajanje zakonsko določenih obveznosti, se Primc odzove: »Govoriti o tem, da ni sredstev, ne pije vode. Ne gre za dodatna potrebna sredstva, gre za prenos odločanja o obstoječih sredstvih na občane. Ta denar se bo v vsakem primeru porabil za investicije v mestu, le da o tem, v določenem delu, odločijo ljudje. Ko župan torej pravi, da ni denarja, v resnici pove, da ni pripravljen poslušati ljudi.« In še: »Tudi ostale občine so podfinancirane. Denarja naj bi bilo samo za izvajanje zakonsko določenih obveznosti? Kateri zakon pa zapoveduje izdatna sredstva za potovanja na Kitajsko? Ali pa za 7-člansko PR službo na občini? To je zavajanje. Če bi občina delala samo zakonsko obvezne naloge, potem na proračunski seji svetniki ne bi vlagati amandmajev, s katerimi se bi prelagali milijonski zneski z ene na drugo proračunsko postavko, kot se je dogajalo. Jasno je, da so diskrecijska sredstva na voljo.«

Kotnik na tem mestu doda: »Če se spustite v pregled potrošnje občine, lahko kmalu ugotovite, kako nesmotrno se porabljajo sredstva,« Šušteršičeva pa se obregne še ob 22 % proračuna, ki ga občina porabi za lastno delovanje: »To je krepko nad slovenskim povprečjem, občina pa o tem še ni pripravljena razmišljati,« pove.

Na vprašanje, kako si občina predstavlja sodelovanje v naprej, Primc pove: »IMZ je pripravljen sodelovati pri uvajanju participatornega proračuna, kaj pa si občina predstavlja kot participatorni proračun, je spet druga zgodba. Brez jasnega finančnega okvirja participatornega proračuna že po definiciji ne more biti. Če se karkoli zgodi še ta teden, potem je mogoče letos še kaj narediti, drugače časa ni dovolj, saj bi morali junija nujno začeti. Lahko se uvajanje PP nadaljuje drugo leto, a mora za to obstajati politična volja in tukaj nismo posebej optimistični.«

Šušteršičeva doda: »Ko je delovna skupina pripravila gradivo, ki bi ga župan moral posredovati na mestni svet, je bilo v gradivu posebej jasno in glasno izpostavljeno, kako je pomembno, da je gradivo na majski seji MS MOM,« Primc pa zaključi:»Zdaj se lahko zgodi, da bo občina poskušala kljub temu izvajati neke aktivnosti, ki pa brez zagotovljenega denarja niso neposredna participacija ljudi, kot to predvideva PP, ampak neko pretvarjanje oziroma posvetovanje z občani brez kakršnekoli obljube o uresničitvi. Na mednarodni konferenci o PP, ki se je pred kratkim zgodila v Ljubljani, so bile predstavljene izkušnje z vsega sveta – od Južne Afrike, Kenije, Portugalske, Hrvaške in Slovenije. Prav vsi po vrsti so kot najpomembnejšo zavezo, ki je ne gre prelomiti, ko gre za ljudsko participacijo, izpostavili uresničitev s strani ljudi izbranih vsebin. Če nimaš namena uresničiti, kar ljudje izglasujejo, se tega niti ne lotevaj, smo lahko slišali mnogokrat. Ko se je o tem razpravljalo na delovni skupini se je pet od šestih letos vpletenih MČ in KS opredelilo, da brez finančnega okvirja, ki zagotavlja uresničitev izglasovanih projektov, ne bodo sodelovali, saj svojih sokrajanov ne mislijo farbat.«

Priloga: 25_05_2017_Tiskovka_Kronologija uvajanja PP v MOM ter Osnovne primerjave med slovenskimi občinami, ki izvajajo participatorni proračun 

Večer, 26. 5. 2017 | Jasmina Cehnar | IMZ bo čakal naslednjega župana

Večer, 26. 5. 2017 | PISMA BRALCEV | IMZ bo čakal naslednjega župana (2)

Odgovor na pismo bralca prilagamo v originalni dolžini. V primeru objave v Večeru bo ta zaradi prostorske omejitve skrajšan.