Pokvarjeni medijski in kvazi-vstajniški radarji očitno ne zaznavajo velikih premikov, ki se dogajajo na mariborskih tleh. Tako nekateri novinarji, kot mnoge "medijske osebnosti" so očitno spregledali resne spremembe, ki so se začele dogajati po vstajah v Mariboru. Ali pa so bila njihova mnenja spričo uredniške politike izmaličena. Govorim o procesu, ki jemlje moč oblastnikom in ga daje v roke množicam. Skratka, spregledali so, da se je mesto odločilo biti demokratično.

Takšen proces nima velikih, karizmatičnih voditeljev. Za svojo promocijo ne potrebuje niti sociologov, niti glasbenikov. Potrebuje pa voljo ljudi in predanost. Odločenost, da bomo to mesto obrnili na bolje, malo po malo.

Ljudje so namreč pozabili, da spremembe ne pridejo čez noč. Res je, besni Parižani so pred kakšnimi 225 leti kralju sneli glavo, vendar so v zameno dobili cesarja. Svojemu cesarju so Rusi pred skoraj 100 leti sneli glavo, no, ali ga manj dramatično ustrelili, pa so v zameno dobili absolutne diktatorje. In tako naprej. Zgodovina nas uči, da revolucije jedo svoje otroke in da se preko noči nič ne spremeni, razen titul in obrazov, ki nas gledajo z bankovcev. Vendar se kljub vsemu civiliziramo, mar ne? Vendarle smo si izborili dostojno delo za dostojno plačo, porodniški dopust, enakopravnost med spoloma in splošno volilno pravico. Te reči niso bile podarjene od zgoraj. Izborjene so bile od spodaj navzgor. In na dnu danes v Mariboru še kako tli.

Tako je javnost enostavno spregledala, da se množice organizirajo, saj so zazrti v vrh piramide. Ampak tam se ne bo spremenilo nič, razen morda obraza in retorike. Skozi vso človeško zgodovino so se prave spremembe skuhale na dnu. Kot je tudi modro in prav, saj hiše vendar ne moremo začeti graditi pri strehi! In, nadalje, marsikomu se kolca po novi stranki. Lenuhi! Če mislimo štiri leta spati, nato pa obkrožiti ime nekega samozvanega odrešenika, se seveda ne bo nič spremenilo! Demokracija zahteva aktivne državljane in državljanke, ter doslednost in predanost, ne pa kozmetičnih popravkov. In, verjeli ali ne, tega je danes v Mariboru dovolj in proces še ni končan. Pustimo ob strani samo našo organizacijo, ki skupaj s kakšnimi 400 meščankami in meščani soorganizira četrtne zbore. Poleg nas v mestu deluje še nič koliko skupin, vsaka s kupom aktivistov, vsaka s svojim načinom organizacije, vendar vse združene v vedno enaki zahtevi – direktna demokracija!

Sama igra je pokvarjena, zato spreminjamo njena pravila. Vendar to ni kratek proces, ki bi ga lahko končali v letu ali dveh. Tečemo na dolge proge in mnenja v smislu "nič se ne more spremeniti" so le polena pod noge. In govorance v smislu "nič se (še) ni spremenilo" so enostavno kratkovidne. In pravzaprav smešne, glede na to, da tudi Večer poroča o samoorganizaciji v mestu in o bitkah, ki jih občani Maribora vsak dan bijejo z malimi in velikimi birokrati. Je pa res, da upokojenke, študentje, stari delavci in mlade matere, ki sedijo v krogu, pijejo čaj in berejo občinski badžet, ne izgledajo ravno tako grozeče in revolucionarno kot zakrinkana mladež na ulicah.

Gregor Stamejčič – Grizli
Iniciativa mestni zbor

pdf verzija