Zbor SČS Pobrežje, 4. 1. 2016

Prebivalkam in prebivalcem v okolici nekdanje Svile,
predvsem pa učenkam in učencem OŠ Tone Čufar,
sokrajani želijo predvsem varno leto 2017!

Začetek letošnjega leta je na zboru samoorganizirane četrtne skupnosti Pobrežje (SČS Pobrežje) spet zaznamovala problematika območja nekdanje Svile. Kako tudi ne bi, ko pa izboljšav še vedno ni na obzorju. Odgovor, ki ga je na temo dovozne ceste do bivšega podjetja Svila podal župan, nakazuje določena prizadevanja k razreševanju problematike, a vsaka dodatna informacija pri udeleženih na zboru SČS Pobrežje odpira vedno nova vprašanja, saj, povedano po domače, ena z drugo ne gredo skupaj. Vedno bolj so prepričani, da spremembe dovozne poti ne bo, brez da ne bi konkretno dregnili v zgodovino »trgovanja« z območjem nekdanje Svile, vse od bivšega mariborskega cestnega podjetja, ki se je kot naslednje naselilo na tem prostoru, pa do danes, ko prostor kar naenkrat celo tretira kot industrijsko cono. A pripravljeni so, da vztrajajo do konca. Cesta, ki tamkajšnjim prebivalcem predstavlja pot do doma, široka ravno dovolj, da se srečata dva osebna avtomobila, pač ne more kar tako prenesti neprimerno večjih obremenitev, kot so bile zanjo predvidene. Zdaj se po njej dnevno vozi celoten mestni avtobusni kontingent na poti iz in v garaže, z grozo pa stanovalci pričakujejo nove najemnike – po informacijah sodeč so ti dejavni na področju transporta in logistike. Jaški s komunalno infrastrukturo, ki potekajo pod cesto, se že usedajo, nekdaj urejena obcestna zelenica pa je le še blaten in pomendran dodatek k vozni površini.

Udeleženi na tokratnem zboru so bili enotni tudi v prepričanju, da bi se razreševanju situacije nujno morala pridružiti ravnateljica osnovne šole Tone Čufar, saj je odgovornost šole – če morda ne zakonska, pa moralna – da omogoči otrokom varno pot do nje in nazaj domov. In pot, na kateri je umikanje avtobusom in tovornjakom temeljna aktivnost naših malčkov, pač ne more biti smatrana za varno šolsko pot. Čas je, da se oglasi tudi ona!