Mnenje IMZ v zvezi z odlokom o ustanovitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Mnenje smo naslovili na svetnice in svetnike MS MOM, ki zadevo obravnavajo na svoji 17. redni seji.

GSM-342: Odlok o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin

Spoštovani!

Pozdravljamo namen ustanovitve Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin (SVUJD) za kar si, skupaj s prebivalkami_ci, udeleženimi na zborih samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti prizadevamo že od leta 2014. Odlok o ustanovitvi SVUJD boste obravnavali na današnji redni seji.

Menimo, da Maribor takšen organ potrebuje. Ob nepripravljenosti župana Fištravca, da se takšno telo ustanovi, so Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti pred leti ustanovile Samoorganiziran svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin (SSVUJD), ki je tako uspešno opozarjal na nepravilnosti, da so se ga javna podjetja lotila z neupravičenimi tožbami, prav zato, ker so se opozorila SSVUJD skozi čas večkrat potrdila kot upravičena.

Iz gradiva GSM-342 pa je razbrati nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo primerno odpraviti, da bi SVUJD lahko čim bolje izvajal svojo nalogo.

Kot prvo bode v oči, da člane SVUJD imenuje mestni svet (MS) iz nabora kandidatov, ki si jih sami izberejo. Po predlaganem postopku izvoljen organ je le še eden v nizu organov, ki so podrejeni tako svetniški večini v MS kot županu. Vloga in pomen SVUJD se tako izenači s pomembnostjo posameznih odborov MS. Kadrovanje na ta način postavlja pod vprašaj dejansko neodvisnost telesa in poraja dvom, katere teme se bo svet odločil problematizirati, kadar bo dilema med interesi občanov in interesi mestnega sveta. Problem bi se lahko omejil tako, da bi vsaj delež članov SVUJD na nek način imenovala širša družba. Predlagamo dve potencialni izboljšavi:

• Malenkost višjo stopnjo »demokratičnosti« bi dosegli s tem, ko bi člane sveta predlagal KVIAZ po javnem pozivu za predloge članov Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin (podoben postopek, kot se uporablja pri predlaganju sodnikov porotnikov). Predloge bi lahko podajali občani, uporabniki storitev javnih podjetij, sveti KS in MČ itd. 
• Druga možnost je, da se določi, da mora določeno število članov SVUJD biti izbrano iz nabora kandidatov, ki bi jih izbralo ali vsaj predlagalo Stičišče nevladnih organizacij.

Druga težava je, da ni razbrati, da bi imel SVUJD kot telo kakršnekoli pristojnosti do vplogleda v dokumente javnih podjetij, napram katerim bi naj zastopal interese uporabnikov njihovih storitev. Prav tako ni nikjer zapisano, da bi morala javna podjetja odgovarjati na vprašanja, ki bi jih SVUJD zastavil. To zna biti problematično, saj je to enak nivo dostopa, ki ga je imel Samoorganizirani SVUJD. V praksi se je ta izkazoval tako, da se na vprašanja enostavno ni odgovarjalo ali pa se je odgovarjalo s teksti, ki se na vprašanja sploh niso nanašali. Kot vemo pri opravljanju javne službe ne more biti poslovnih tajnosti, zato bi bilo posledično smiselno, da se SVUJD v pristojnostih omogoči dostop do podatkov javnih podjetij.

Ko tretje pa je opaziti zelo omejen obseg interakcije SVUJD z občani, torej skupino ljudi, katerih interese naj bi ta svet zastopal. Če je primarni namen SVUJD, da zastopa interese uporabnikov, potem ni primerno, da se večino svojega časa ukvarja z mestnim svetom, edini stik z uporabniki pa je enkrat na leto izvedba ankete o zadovoljstvu. Na tak način je praktično nemogoče izvedeti, kaj so želje občanov, katerih interese naj bi SVUJD zastopal. Primerno bi bilo predvideti bolj substantiven obseg posvetovanj z občani prek organizacije rednih javnih posvetov, s formaliziranim postopkom zbiranja predlogov s strani občanov, z izdajanjem rednih poročil občanom, tudi s kakšno anketo. Tako bi SVUJD res lahko varoval interese uporabnikov javnih dobrin.

Na koncu predlagamo, da mandat SVUJD traja štiri leta in da se časovno ne veže na mandat mestnega sveta.

Iniciativa mestni zbor