Zbor SČS Pobrežje, 9. 11. 2016

Potrebujejo pristojni žrtve, da se bodo zganili?

Kljub temu, da so se s problemom selitve Marproma v prostore bivše tovarne Svila ukvarjali že na preteklih zborih, je tudi tokrat tema zasenčila ostale. Izvozna cesta, ki niti ni cesta, pač pa je opredeljena kot pot, okoliškim prebivalcem spet para živce. Namesto kamionov cestnega podjetja, proti katerim so se borili pred desetletjem, po njej zdaj hrumijo avtobusi, ki standardno prekoračujejo na 30 km na uro omejeno hitrost. V bližini je OŠ Draga Kobala, tukaj teče šolska pot. Ali res mora priti do žrtev, da se bo kaj spremenilo, se sprašujejo udeleženci zbora. Pred desetimi leti jim je bila obljubljena nova izvozna cesta, pa tudi to, da se nobena dejavnost v Svilo (po stečaju Cestnega podjetja Maribor) ne bo več selila brez soglasja krajanov in urejenega dovoza. Žal so bile to spet le prazne obljube, zato bo udeleženka, članica mestnega sveta, sprožila vprašanje na mestnem svetu, nevarno šolsko pot pa bodo prijavili inšpekciji. Z mlini na veter se bori tudi vodstvo MČ, s katerim bodo v bodoče, če se problem ne bo začel reševati, skupaj načrtovali nadaljnje akcije.

S tokratnega zbora so naslovili še pismo Ministru za infrastrukturo, g. Gašperšiču in ga v njem spomnili na vse pobude, ki so bile iz SČS Pobrežje že poslane v zvezi z ukinitvijo vinjetnega sistema na MB hitri cesti čez Pobrežje. Da se v prihodnje v intervjujih ne bo sprenevedal!

Za temeljito razpravo o stavbi DTV Partizan Pobrežje in zapuščenega igrišča ob njej, je žal zmanjkalo časa. Predsednik DTV, ki se je odzval povabilu na zbor, je udeležence seznanil z zgodovino nepremičnine, zgrajene s samoprispevki in s prostovoljnim delom, ki je, po čudnih, tudi sodnih poteh, pristala v lasti Športne unije Slovenije. Udeleženci so se strinjali, da gre za krajo in predlagali, da DTV Partizan začne postopek priposestvovanja.