Temelj participacije je zaupanje

Vprašajte kateregakoli strokovnjaka za participacijo občanov, vsak bo povedal enako - brez zaupanja občanov je vsakršen poskus participacije obsojen na propad.

Mestna občina Maribor vsaj že dve desetletji ne kaže pretiranega interesa izvedeti, kaj občani potrebujejo in si želijo, kaj šele, da bi jih vključevala v sooblikovanje občinskih politik. Ampak ignoriranje volje občanov je v preteklosti že razplamtelo upor in odplaknilo župana. Morda je mariborska občina tudi zato kasneje poskušala več pozornosti nameniti participaciji in jo pričela uvajati.

Paradni konj participacije občanov v Mestni občini Maribor predstavlja participativni proračun (PP). To je ciklični proces, v katerem lahko občani predlagajo izboljšave v skupnosti v obliki projektov, nato pa z glasovanjem tudi odločijo, kateri od predlaganih projektov naj se izvedejo. Gre za sistem delegirane moči, ko se občanom v neposredno odločanje preda delež občinskega proračuna (ob izpolnjevanju določenih pogojev), občina pa se zaveže, da odločitve uresniči. Kot pri vseh postopkih participacije pa je tudi tu ključno, da občani v proces zaupajo. Pri participativnem proračunu to pomeni, da občina izvaja postopke v skladu z dogovorom in uresniči vse izglasovane projekte, kot je obljubila. Če tega zaupanja ni, občani v procesu ne bodo sodelovali.

Župan Arsenovič participativnega proračuna leta 2020 v Maribor ni uvajal prvič, temveč ponovno. Maribor je takrat imel s PP že nekaj slabih izkušenj, ki so pri občanih načele potrebno zaupanje v participacijo. Razlogi so mnogoteri, začenši z leti zahtev in pregovarjanj, da župan Fištravec sploh uresniči obljubljeno. Ko se je pilotni projekt PP v mestni četrti Radvanje v 2015 le izpeljal, je sledil za krajane, ki so prav presenetili s številom predlogov in množično udeležbo na glasovanju, hladen tuš. Občina predlaganih in izglasovanih projektov enostavno ali ni uresničila ali je to storila le delno, po nekod kar po svoje ali pa, namesto v obljubljenem časovnem terminu, šele z večletno zamudo.

Župan Fištravec je vajo še bolj ponesrečeno ponovil v 2017, ko je kot participativni proračun želel prikazati postopek, v katerem občani pravzaprav niso igrali nobene vloge. Odziv občanov je bil, popolnoma pričakovano, skoraj ničeln. Prav tako ničelna je bila realizacija projektov.

PP se leta 2020 končno uvede za celotno Mariborsko občino. Kljub temu, da je bil uveden v primerni obliki in je bil zastavljen bolje kot vsi prejšnji poskusi, ga na pot pospremi nezaupanje predhodnih fiaskov. Nekaj organizacijskih napak je bilo storjenih, ki pa jih lahko pripišemo boju s korono, pravi razlog za šibko participacijo občanov se je vendarle krepil v letih poprej. Zato relativno nizko število predlogov in nizka udeležba občanov na glasovanju jeseni 2020. Izglasovanih je bilo 34 projektov, ki naj bi se izvedli v letih 2021 in 2022.

Kljub vsemu je bilo videti, da ima mestna oblast namen vztrajati in si z vztrajnostjo le prislužiti zaupanje občanov. V naslednjem ciklu, ki je tekel lansko leto, je občina sredstva za PP podvojila, tudi organizacijsko so bili postopki obveščanja in zbiranja predlogov bolje zastavljeni in izvedeni. Občani so se posledično bolj številčno odzvali. Izglasovanih je bilo 86 projektov.

Težko pridobljeno zaupanje občanov pa lahko občina zlahka zapravi. V tem trenutku je, žal, na pravi poti. Zakaj? V izvedbenem ciklu 2021-2022 občina ni realizirala treh izglasovanih projektov PP, enega sicer iz objektivnih razlogov. To je skoraj desetina vseh izglasovanih projektov. A namesto, da bi občina projekte z zamudo vseeno izvedla in pojasnila javnosti, kaj je zamudi botrovalo, se je ta odločila, da jih tudi v letu 2023 ne bo. Še več, z občine sporočajo, da letos ne bodo izvedli niti nobenega od 86 izglasovanih projektov, ki so za uresničitev načrtovani v izvedbenem ciklu 2023-2024, temveč izvedbo čisto vseh premika v leto 2024. Ker je za izvedbo izglasovanih projektov planiran dvoletni termin, to sicer še ne pomeni, da je Občina svojo zavezo prekršila, je pa to vseeno slab signal za vse, ki so v procesu PP sodelovali kot predlagatelji in/ali glasovalci, pa tudi za vse ostale, ki so tokrat šele spoznavali proces in že načrtujejo, kako se v PP naslednjič aktivneje vključiti. Izglasovanih je bilo namreč kar nekaj manjših, za realizacijo in proračun nezahtevnih projektov. Teh bi se lotili in na tak način vzdrževali zaupanje občanov. Težko je razumeti, zakaj so se na občini odločili drugače in jim letos odtegnili čas in denar.

Na enak način lahko občani hitro odtegnejo svoje zaupanje. Zaupanje, ki ga je tako težko pridobiti. Ta zapis je opozorilo in poziv Mestni občini Maribor in Mestnemu Svetu MOM, ki je njen najvišji odločevalski organ, da naj čimprej - še letos, izvede projekte, ki bi morali biti končani že v letu 2022 in naj prav tako še letos izvede vsaj delež enostavnejših projektov iz drugega posvetovalnega cikla. V Iniciativi mestni zbor smo si skozi leta zelo prizadevali, da se je vzpostavil PP v Mariboru in po Sloveniji. Vodi nas močan interes, da se PP tudi zgledno izvaja. Da je vreden zaupanja občanov. Še vedno verjamemo, da je to tudi interes MOM.

Iniciativa mestni zbor
Maribor, 4. 10. 2023