Zbor SČS Pobrežje, 7. 12. 2016

Ko navadnega človeka ni v nobeni enačbi

V začetku tokratnega zbora SČS Pobrežje so se udeleženke in udeleženci seznanili z odgovorom slovenskih železnic na temo prekomernega hrupa na posameznih odsekih železnice, ki tečejo skozi mesto. Odgovor so zboru posredovali iz medobčinskega urada za varovanje okolja in ohranjanja narave, na katerega je bilo vprašanje tudi naslovljeno, ti pa so, kot se od javne službe pričakuje, a je redkeje praksa, odgovor poiskali na pristojni inštanci. Sicer je iskanje rešitev tudi za omenjeno problematiko pogojeno s Strategijo zmanjševanja onesnaženosti s hrupom na Ljubljano in Maribor, ki je po besedah železnic v fazi priprave in bodo vse morebitne rešitve odvisne od le te. Pozabili pa so povedati, da skrbniki izvedbe omenjene strategije v letu dni niso uspeli niti še izbrati izvajalca študije, ki bi bila podlaga za oblikovanje strategije, kar nakazuje na tempo, v katerem bo nastajal dokument, od katerega je v Mariboru odvisna vsaj še ustrezna sanacija Ceste Proletarskih brigad. Opozorilu, da hrup povzročajo samo redke konpozicije – namreč vagoni za rudo in ostali razsuti tovor ter platojski vagoni za transport osebnih avtomobilov, in bi zadeve morda lahko rešili tako, da bi se peščica omenjenih tipov vagonov morala približati standardom ostalih kompozicij, ki so praktično neslišne, niso posvečali pozornosti. To so namenili pojasnilu, kako ekonomsko nevzdržne za državo so takšne in podobe želje ljudi po mirnem spancu in dostojnem življenju nasploh.